20 april 2023
V petek, 14. aprila 2023, smo se na dogodku z naslovom Ne teslo, Tesla bom srečali z dijaki Gimnazije Novo mest. Mlade inženirke in inženirji so dijakom skozi zanimiv pogovor predstavili svoje delo, izzive, s katerimi se srečujejo ter delili izkušnje in nasvete.
Spoznajte čim več področij
Katja Smolič, inženirka elektrotehnike, projektantka dokumentalistka v podjetju Iskra PIO, je z dijaki delila svojo zgodbo, kako se je odločila za študij na Fakulteti za elektrotehniko UL: »V družini nisem imela nikogar, ki bi se ukvarjal s tehniko. Nikoli nisem razmišljala o inženirskih poklicih. Zanimale so me vse druge stvari.« A jo je pritegnil list, ki je visel na oglasni deski pred zbornico: oglas za poletni tabor inovativnih tehnologij na Fakulteti za elektrotehniko UL: »Takrat sem, po naključju, prvič prišla v stik s tehničnimi delavnicami. In odločila sem se, da bom izobraževanje nadaljevala prav v smeri elektrotehnike.« Tudi Lea Jarnjak Levstek, inženirka računalništva in informatike, razvojna inženirka v podjetju Bragg, se je med gimnazijo udeležila podobne poletne delavnice, kjer se je učila programiranja. Ta izkušnja je bila povod za nadaljevanje izobraževanja na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Dijakom je svetovala: »Poskušajte preko različnih delavnic in poletnih šol čim bolj spoznati različna področja. To bo olajšalo vašo odločitev za nadaljnji študij.«
Nejc Koračin, inženir strojništva, vodja tehniškega, tehnološkega in procesnega področja v Piloti farmacevtskega razvoja v podjetju Krka, se je za tehniški študij odločil zaradi širine znanj ter interdisciplinarnosti, ki ga to področje ponuja: »Pri strojništvu ne gre le za velike stroje in umazano 'šraufanje'. Gre za znanost, ki povezuje tehniko, računalništvo, umetno inteligenco, kemijo, biotehnologijo, agronomijo, gradbeništvo, nanotehnologijo, elektrotehniko, ekonomijo in še bi lahko naštevali.«
Kreativnost pomembna tudi v inženirstvu
Marjana Krajnc, inženirka kemijske tehnologije in direktorica tovarne v Danfoss Poljska, je že ob koncu osnovne šole vedela, da bo kemija njena usmeritev: »Kemija mi je bila vedno zanimivo področje. Zato sem se po koncu srednje šole odločila za ta študij.« A njena pot se ni zaključila tam, pač pa je magistrirala iz sistemov vodenja kakovosti. Dijakom je razložila to odločitev: »Tekom svoje karierne poti sem začutila, da potrebujem še dodatno znanje. Če v svojem delu želiš biti uspešen, te mora to področje zanimati, moraš biti radoveden in za to tudi trdo delati.« Krajnc je še posebej utemeljila svojo odločitev: »En del je talent, drugi je kognitivna sposobnost, vse ostalo pa sta radovednost in naš odnos do dela. Kreativnost in vse splošno znanje ni pomembno samo v umetniških poklicih, pač pa tudi v inženirstvu.«
Fakulteta ti zagotovi osnovo, svet pa ti odpre priložnosti
Pogosto dilema dijakov je tudi, koliko znanja iz fakultete sploh potrebuješ v poslovnem svetu. Smolič je poudarila, da je fakulteta vstopnica, ki te popelje v svet: »V podjetjih, kjer dobite priložnost, boste uporabili osnovna znanja in jih nadgrajevali, saj se vam bo vsak dan ponudila možnost za učenje in osebno rast.« Jarnjak Levstek je dodala: »Za uspešen študij je potrebno imeti dovolj discipline, kar ti zagotovi fakulteta. Ta odgovoren odnos posledično preneseš naprej v službo in svojo ekipo. Resne izkušnje pa pridobiš na delovnem mestu, ko delaš na velikih projektih in z različnimi ljudmi v ekipi. Fakulteta ti da osnovo, učenje pa se nadaljuje z delom v podjetjih.« Krajnc je dijakom svetovala naj gredo na inženirske fakultete, saj si bodo s takim študijem v prihodnosti odprli vrata v svet neomejenih priložnosti.
V inženirstvu je prihodnost
Pomanjkanje delovne sile na področju inženirstva zagotavlja visoko zaposljivost inženirjev. Koračin je povedal: »Inženirji smo zaželen kader v kateri koli branži, saj je inženirstvo dejansko nek način življenja. Naj vas ne bo strah raziskovati priložnosti različnih študijev. Seveda raziščite tudi ostale fakultete, a ne pozabiti dodati na seznam tudi fakulteto tehnične narave.«
Smolič se je strinjala, da je biti inženir način življenja: »V bistvu si lahko na vsakem delovnem mestu malo inženir, saj vidiš kaj bi lahko naredil bolje, v krajšem času.« Krajnc je dodala: »Inženirsko okolje in ozadje vam bo dalo neomejene možnosti. Sama sem trenutno direktorica Poljske tovarne Danfoss. To je delo, ki ga običajno opravljajo ekonomisti, še bolj običajno pa ga opravljajo moški. Torej na nek način podiram stereotipe.« Ključno sporočilo, ki so ga gosti želeli podati je to, da se splača potruditi, verjeti vase, za to trdo delati ter obiskati različne delavnice in se seznaniti z raznimi poklici. Predvsem pa so pomembni kreativnost, inovativnost in iznajdljivost.