10 marec 2023
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je marca gostilo tridnevni strokovni sejem IFAM, del katerega je bila v sredo, 8. marca 2023, tudi ekipa projekta Inženirke in inženirji bomo! V popoldanskih urah smo dijakom in dijakinjam v pogovoru s strokovnjaki inženirske stroke predstavili njihovo odločanje za izbiro študijo in karierno pot.
Veselje do tehnike in obdukcije opreme
Kot se spodobi, smo na začetku najprej spoznali naše sogovornike; natančneje, njihove poti še pred študijskim začetkom. Na Gospodarskem razstavišču sta bila med našimi sogovorniki kar dva inženirja elektrotehnike: Simon Kajsner, razvijalec robotskih rešitev v podjetju Epilog in Jan Uršič, razvojni inženir v podjetju Hidria. Kajsner je na tehnično pot zakorakal že v času srednješolskega izobraževanja, kjer je kot dijak Vegove gimnazije ugotovil, da mu zastavljena smer leži in mu je tudi všeč, a vendar »nisem bil še prepričan, kaj me zares zanima, zato sem pot nadaljeval na elektrotehniki. Sčasoma me je smer čedalje bolj 'potegnila vase', končal pa sem v robotiki, kjer sem se res našel.« Uršič, ljubitelj tehnike že od malih nog, je že zelo zgodaj vedel, da se bo odločil za tehnično smer študija, pri čemer se je odločal med računalništvom, elektrotehniko in strojništvom: »Na koncu sem si rekel, da je elektrotehnika vseeno takšna, da zajema tudi delo z rokami in delo v laboratoriju ter od tebe ne zahteva, da si večino časa za tipkovnico. To je tudi pretehtalo mojo končno odločitev.«
Po ciklu pogovorov z inženirji ugotavljamo, da se v njihovih začetkih pogosto pojavlja vzorec ljubezni do razstavljanja najrazličnejših stvari – ali, kot temu pravi Matjaž Demšar, svetovalec za industrijske komunikacije in kibernetsko varnost v podjetju Siemens: »Vedno sem rad izvajal obdukcije opreme, elektronike; karkoli mi je prišlo pod prste sem razdrl, sestavil, preštel preostale dele…« Danes poslovni informatik je bil vedno bolj praktične narave in je že takrat rad eksperimentiral.
Na lovu za službo – ali lov službe za tabo?
Vsi trije so se strinjali, da inženirji nimajo težav z iskanjem zaposlitve. Kot je povedal Kajsner, ki je svojo prvo zaposlitev v Epilogu pravzaprav začel že kot študent preko študentskega dela in štipendije: »Dokler si zagnan in želiš delati, se vedno najdejo priložnosti, da izkušnje pridobiš tudi s prakso.« Trenutno situacijo na področju inženirskih služb pa je s svojim primerom preprosto povzel Demšar: »S prvo službo nisem imel težav. Bila je pa to prva služba, ki sem jo našel jaz – ostale so našle mene.«
Veselje do reševanja izzivov in za družbo pomembne rezultate
In zakaj inženirja elektrotehnike in poslovni informatik danes radi opravljajo svoje delo? Kot je povedal Uršič, je njegovo delo pogosto podobno reševanju ugank: »Pred sabo imaš inženirski problem, ki ga moraš razrešiti. Vsaj na začetku je način, kako bi se tega lotil, popolnoma odprt. Iskanje prave poti in prave rešitve pa je nekaj najbolj zanimivega.« Veselju do reševanja izzivov se je pridružil tudi Kajsner – mimogrede, verjetno eden redkih inženirjev, ki zjutraj namesto po kavi posega po črnem čaju. Demšar pa svoje delo rad opravlja, ker »dejansko vidim rezultate svojega dela; ogromne rezultate, ki so pomembni za družbo. Verjamem v poslanstvo, ki ga imamo kot podjetje: v trajnostni razvoj, krožne pristope, zelene tehnologije. Vidim učinke tega in to je tisto, kar me najbolj motivira.«
Dober inženir zna … marsikaj
»Bolj kot znaš jasno razložiti svoja razmišljanja in ideje, lažje jih je tudi drugim razumeti. Celoten proces tako hitreje poteka in hitreje se tudi pride do rešitve,« je sposobnost medsebojne komunikacije na vprašanje o tem, kaj dela dobrega inženirja, izpostavil Uršič. Pri tem je dodal, da je zelo pomembna tudi sposobnost samostojnega iskanja informacij. Kajsner pa je dodal, da raznolikih kompetenc ni težavno razvijati, če te pri tem vodi zanimanje: »To te vleče k delu in iskanju odgovorov.«
A dober inženir je tudi opolnomočen inženir. »Iz vidika delodajalca je pomembna opolnomočenost; da imaš kot zaposleni dovolj moči, da sprejmeš odločitve in da veš, da za tvojimi odločitvami stoji nekdo, ki te podpira,« je pojasnil Demšar.
Priložnost zamujena ne vrne se nobena
In s kakšnimi nasveti so naši sogovorniki pospremili mlade? Demšar jim je na srce položil radovednost in delo za uspeh. Kajsner – ki je že kot študent tekmoval v tekmovanju Robot Challenge – se je strinjal in dodal: »Poskusite že sproti najti čas, da ugotovite, kaj vas zanima in da v okviru tega tudi doma sam delate projekte.« Uršič je poudaril, da je potrebno biti pogumen, kajti »priložnosti je veliko in najhujše so tiste, ki si jih imel in jih nisi vzel.«