25 oktober 2023
V torek, 17. oktobra 2023, smo obiskali dijake Gimnazije Želimlje. Skozi zanimiv pogovor z gosti smo mladim predstavili inženirske poklice. Spoznali so, kako poteka njihovo delo in pridobili ogromno koristnih nasvetov ter informacij.
Gregu Bajcu, magistru farmacije, samostojnemu raziskovalcu na oddelku Farmacevtska tehnologija, Krka, d. d., so starši po uspešno končani gimnaziji svetovali, da se vpiše na medicino, a je ugotovil, da ga to ne zanima. 14 dni pred vpisom je bil v dilemi, kje nadaljevati študij. Odločil se je za študij farmacije na Fakulteti za farmacijo UL. Naravoslovje ter matematika sta ga vedno veselila, hkrati pa se je zavedal, da mu tudi delo z ljudmi zelo leži. »Farmacija je zelo interdisciplinaren študij, ravno tako kot moj poklic razvojnega tehnologa. Združujeta oboje, tako raziskovanje kot delo z ljudmi. Raziskovanje je temelj, hkrati pa raziskovati ne moreš sam, moraš znati delati v timu. Če si v tem spreten, zadeve lažje stečejo in se hitreje rešijo.«
Tudi Jasna Hengović, inženirka matematike, projektna vodja in razvijalka v Cosylabu, na začetku ni vedela na katero fakulteto bi se vpisala. Ker ni bila sprejeta na Fakulteto za arhitekturo UL, je svojo pot nadaljevala na Fakulteti za matematiko in fiziko UL. »Na faksu sem se prvič srečala s programiranjam in od takrat naprej programiram.«
Patricija Krt, inženirka agronomije, direktorica proizvodnje v Juicy Marbles, je sprva razmišljala o vpisu na AGRFT UL, vendar je po premisleku ugotovila, da je vpis na fakulteti izjemno omejen. Nato se je odločila za drugo karierno pot. »V mojih časih je bila popularna dentalna medicina, zato sem jo izbrala kot prvo izbiro. Od nekdaj pa sem bila velika ljubiteljica narave. Navduševalo me je, kako lahko vzgojiš hrano na večjih površinah.« Njena babica jo je navdušila nad kuhanjem, obenem je del otroštva preživela na kmetiji, zato je kot drugo opcijo vpisala Biotehniško fakulteto UL. Sprejeta je bila na agronomijo in dejala, da za svojo odločitvijo še vedno stoji: »Na fakulteti za agronomijo sem pridobila ogromno praktičnega znanja, ki mi pride prav še danes.«
Dr. Sara Seršen, inženirka kemije, zaposlena kot strokovno-raziskovalna sodelavka, opravlja pa tudi funkcijo projektnega vodje za mednarodne projekte na Zavodu za gradbeništvo (ZAG), je kar nekaj časa premišljevala, katero študijsko smer bi izbrala. Mladim je dejala: »Po duši sem naravoslovka, od nekdaj me je zanimalo, kaj so snovi, ki so napisane na kozmetičnih proizvodih, katere nisem nikoli razumela. Zaradi tega sem se odločila in vpisala na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL.«
Gaja Žumer, diplomirana matematičarka, magistra elektrotehnike, vodja Laboratorija za tehnologije razširjene resničnosti (XR LAB) pri Razvojnem centru SiEVA, se je že v osnovni šoli odločila, da bo študirala matematiko. »Čez cesto Fakultete za matematiko in fiziko UL je stala Fakulteta za elektrotehniko UL. V 3. letniku sem se opogumila in izbrala izbirni predmet Osnove robotike na sosednjem faksu FE. Od tega trenutka sem se zaljubila v robotiko in zato nadaljevala magisterij na smeri Robotika na FE«
Pomembne so komunikacijske veščine in mednarodne izkušnje, ki vam širijo obzorja
Bajc je z dijaki delil mnenje, da so komunikacijske veščine v poslovnem svetu zares pomembne: »Govorim iz lastnih izkušenj, kot farmacevt v laboratoriju. Med delom se ogromno pogovarjamo.« Dodal je, da ima veliko sestankov ter razne izzive, ki jih je potrebno reševati z različnimi ljudmi. Obenem pa je potrebno sklepati kompromise. Mladim je svetoval naj te veščine razvijajo tekom šolanja in študentskega dela. »Komuniciranje je vrlina, ki jo je vredno obvladati,« je dodal. Svetoval pa jim je tudi, naj čim več potujejo in si širijo obzorja: »Študiral sem preko Erasmusa, res je bila super izkušnja. Priporočam vam, da se tega udeležite.«
Krt se je strinjala in dijakom svetovala naj potujejo, odidejo v tujino, pridobijo izkušnje in se mrežijo z različnimi ljudmi: »Tako boste res pridobili ogromno različnih kompetenc ter znanj. Če boste imeli priložnost, pojdite študirati v tujino preko Erasmusa.« Seršen je dodala: »Ko študiraš in imaš približno 100 sošolcev, ki so si med sabo po izkušnjah podobni, začneš malo razmišljati. Želela sem postati nekdo, ki bi po izkušnjah izstopala. Zato sem se odločila, da bom preko Erasmusa študirala na Škotskem.« Dodala je, da jo je izkušnja osamosvojila in ji pripomogla k njeni osebnostni rasti.
Premagujte svoje izzive tako, da se z njimi soočite
Hengović je z dijaki delila zanimivo in navdihujočo zgodbo. Ko je bila v osnovni šoli, so imeli računalniški krožek, ki je bil razdeljen na dva nivoja. Na osnovni nivo, kjer so večinoma igrali samo igrice, je lahko prišel kdorkoli. Vendar je Hengović imela željo, da bi obiskovala nadaljevalni nivo. Krožek so lahko obiskovali samo izbrani osnovnošolci in se učili nekaterih osnov programiranja. »Učitelja sem vprašala, če lahko obiskujem drugi nivo. Odgovoril mi je, da ni namenjeno puncam. Naslednje leto pa je v isti krožek želel vpisati mojega brata, ker mu je bil moj način razmišljanja o programiranju zelo všeč. Menil je, da podobno razmišljava.« Takrat je bila veliko mlajša in mislila, da ima učitelj prav. Zato v prihodnjih letih ni več razmišljala o programiranju. Nato je odšla na študij matematike in na urniku presenečeno zagledala kar nekaj programiranja: »Mislila sem si, kako mi bo uspelo to opraviti? Res sem bila prepričana, da tega ne zmorem.« Minilo je leto dni, ko je ugotovila, da programiranje v resnici ni nič takega. Dodala je: »To je samo matematika, ki jo napišeš in računalnik naredi ukaz.« Ugotovila je, da je vse skupaj veliko bolj enostavno, kakor si je predstavljala. Mladim je zaupala: »Strah je bila moja največja ovira. Veliko lažje bi mi bilo, če me ne bi bilo tako strah.« Dijakom je svetovala: »Če morda imate občutek, da vam ne bo uspelo, stopite dva koraka nazaj in razmislite.«
Izstopite iz cone udobja in raziskujte svet okoli sebe
Na koncu pogovora, smo goste povprašali glede nasvetov, ki bi jih radi delili z dijaki. Krt je svetovala: »Ne se preveč obremenjevat s tem kaj boste študirali. Že v času študija poskusite čim več stvari. Najdite nekoga, ki opravlja delo, ki vas zanima. Malo se pogovorite z njim, da vidite kako njegovo delo poteka.« Na tak način je tudi Krt ugotovila, da jo inspirira to, kar dela danes. »Delajte tisto kar vas resnično veseli v življenju.« Žumer je dejala: »Pojdite izven svoje cone udobja, raziskujte. Če se sama ne bi udeležila izbirnega predmeta na FE, ne bi bila tukaj, kjer sem sedaj.« Mladim je svetovala naj potujejo po svetu, se povežejo z ljudmi in naj se igrajo z aktivnostmi v njihovem življenju. Seršen je dodala: »Če imate hobije, če vas karkoli zanima, potem tudi delajte na tem. Pomembno je tisto, kar delate z veseljem. Tisto, kar radi delate ob šoli. Morda pa lahko iz svojega hobija razvijete poslovno idejo.« Bajc je svetoval: »Vztrajajte in delajte tisto kar vas veseli. Zavedajte se svojih vrlin, ki jih imate in jih negujte, ker vam bodo sigurno kdaj prišle prav. Želim si, da ste ambiciozni in da boste v prihodnosti uspešni inženirji. Da boste enostavni in pripravljeni pomagati ter nenazadnje, da ostanete ljudje.«