14 december 2023
V sredo, 06. decembra smo v sklopu projekta Inženirke in Inženirji bomo! izvedli dogodek 'KAMBI pa ti?' na Gimnaziji Novo Mesto. Inženirke in inženirji so navdihovali mlade, delili svoja znanja in nasvete o inženirskem svetu.
Aleš Golja je inženir kemijskega inženirstva in vodja oddelka skrbništva tehnologij v podjetju Krka. Že od majhnega so ga zanimale tehnične smeri. Čeprav je razmišljal med študijem angleščine ali muzikologije, se je na koncu odločil za študij kemijskega inženirstva. Prepričali so ga informativni dnevi na fakulteti ter interdisciplinarnost študija. Povedal je: »Moje delo je zelo prepleteno in dinamično. Vsak dan se veliko naučiš, še posebej če te vse zanima.« Dalibor Kaludjer, inženir strojništva, zaposlen kot inženir za kakovost v podjetju LTH Castings, je dodal: »Bodite radovedni, tako v življenju kot v službenem svetu.« Povedal je, da ga strojništvo zaznamuje že od otroštva, saj izvira iz družine inženirjev.
Kristjan Vodopivec, inženir strojništva v podjetju TRAC, se je že po koncu osnovne šole odločil, da bo inženir. Imel je jasen cilj in pot nadaljeval na srednji strojni šoli in nato diplomiral iz strojništva. Magistra grafična inženirka ter vodja marketinga v podjetju Aklih, Zala Mavrič in inženirka računalništva in informatike ter podatkovna znanstvenica v podjetju Outbrain Simona Kek, sta prav tako že v otroštvu prižgali iskrico za inženirski poklic. Mavrič je povedala: »Že kot otrok sem rada ustvarjala in bila kreativna, zato sem izbrala inženirsko pot.« Kek je dodala: »V prvem razredu osnovne šole sem popravila prvi računalnik, da sem lahko risala v slikarju. Takrat sem dobila navdih za delo z računalniki.«
Mehke veščine in inženirji
»Pogosti stereotip inženirja je, da sedi v temni računalniški sobi in nima socialnih veščin,« je omenila Kek, nato pa izpostavila: »Mladim želim pokazati, da je inženirski poklic zelo zanimiv. Računalništvo je kot kameleon, ki se lahko integrira z vsako panogo.« Kaludjer se je strinjal in izpostavil, da je komuniciranje zelo pomembno v inženirstvu. Vodopivec je dodal: »Iznajdljivost, zanimanje in komunikacijske veščine, so kompetence, ki jih potrebuje inženir.«
Kako stopiti na inženirsko pot iz klasične gimnazije?
Porodilo se je vprašanje dijakinje: »Kako se dijaki iz klasičnih gimnazij usmerimo v inženirske poklice? Kek je odgovorila: »Na fakulteti sem imela probleme s fiziko. Postavila sem se pred vprašanje, ali si bom pustila, da fizika odloča o moji karieri. Rekla sem si, da si dolgujem to, da se naučim in poskusim. Začela sem na samem začetku z vajami za srednjo šolo, kasneje sem opravila izpit.« Golja je dodal: »Nekaj časa morate posvetiti učenju, karkoli boste študirali morate vložiti čas v vaše znanje.« Tudi Vodopivec, je dijakom položil na srce: »To je strah, ki ga ne rabite imeti. Jaz sem na fakulteto prišel iz srednje šole. Imel sem sošolce, ki so bili iz gimnazije. Jaz sem imel večje probleme z matematiko, oni pa s strokovnimi predmeti. Tam kjer je volja je tudi pot.« Mavrič je povedala: »V veliki večini predmeti, kateri te res zanimajo, odtehtajo učenje težjih predmetov. Na koncu se je vredno potruditi!«
Najlažja pot ni vedno najboljša pot
»Ko se odločate za karierno pot, pojdite v smer, katera vas zanima in ste pripravljeni vložiti svoj čas. Naj vas ne bo strah!« je Golja svetoval dijakom. Vodopivec je nadaljeval: »Če imate iskrico za inženirski poklic, se vse da.« Kaludjer se je strinjal: »Najlažja pot ni vedno najboljša pot. Najboljše stvari so se mi vedno zgodile, ko sem šel iz cone udobja. Ni bilo vedno najlažje je bilo pa vredno.« Mavrič je dijake spodbudila, da izkoristijo dodatne priložnosti, katere ponuja fakulteta. Kek pa je zaključila z mislijo: »V življenju vam bo veliko ljudi dalo svoj nasvet. Oni so imeli svojo priložnost, zdaj pa je na vas, kje se boste izobraževali. Delajte to, kar vas veseli. Nikoli ne pozabite, da se sprememba začne z vami in da nikoli ni prepozno da se začnete učiti.«