Navdušujemo za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.


Vztrajnost je ena izmed bistvenih sestavin inženirskega poklica

02 februar 2024

V petek 26. januarja smo ponovno gostovali na Gimnaziji Bežigrad in za inženirstvo, tehniko, naravoslovje ter inovativnost navduševali polno dvorano dijakov. Čeprav se glavnina bežigrajskih dijakov odloča za medicino, so nas prisotni dijaki presenetili s svojim pozornim poslušanjem, podrobnimi vprašanji o študiju in karieri na področju STEM-a.

Kar nekaj bežigrajskih dijakov svojo prihodnost vidi v inženirstvu in naravoslovju. Z gosti, ki so z njimi delili svoje zgodbe, svoje karierne odločitve in uvide v njihov delovni vsakdan, so mladi klepetali še po dogodku, željni informacij o svoji potencialni karierni izbiri. Dijake so navduševali Matej Poljak, inženir elektrotehnike, produktni vodja v podjetju Danfoss Trata, Tilen Huzjak, magister farmacije, raziskovalec analitike, ki deluje v farmacevtskem razvoju v družbi Lek, Leon Modic, inženir informatike in računalništva, frontend razvijalec v podjetju Epilog in Tomaž Cvetko, inženir strojništva, razvojni inženir v podjetju Fotona.

Poti v inženirstvo so lahko zelo različne, kot tudi izbrana področja

Poljak je bil že od malih nog tehniški navdušenec, zato odločitev za elektrotehniko ni bila nič nenavadnega. Huzjakje bil na točki odločanja kam naprej na fakulteto, v precepu. Najprej se je odločal med matematiko in kemijo, nato je izbral študij na Fakulteti za Farmacijo UL. Dejal je: »Znanje, ki sem ga pridobil je prenosljivo in uporabno vsak dan, saj smo obkroženi z zdravili in drugimi snovmi, ki jih neprestano vnašamo v telo.« Pri Modicu je bila odločitev dokaj pragmatična. Zavedal se je potreb po računalničarjih in zato izbral Fakulteto za informatiko in računalništvo UL: »Med študijem sem ugotovil, da me v bistvu računalništvo zelo zanima.« Cvetko je že kot otrok rad razstavljal in sestavljal igrače: »S tem sem vse skozi odraščal, tako da je bila odločitev za inženirski poklic nekako samoumevna.«


Delo, izzivi in mehke veščine v inženirskem svetu

Cvetko je ogromno svojih izkušenj pridobil od svojega očeta: »Preko njega sem prejel najbolj pomembni vrednosti: delavnost in vztrajnost.« Mladim je dejal, da je ravno vztrajnost ena bistvenih sestavin inženirskega poklica. »Na dnevni bazi se srečujem z izzivi, manevrskega prostora je čedalje manj in brez vztrajnosti bi šlo težko.«

Huzjak je izpostavil, da je poleg strokovnega znanja, za inženirja neprecenljiva tudi komunikacija: »Za dobro komunikacijo je ključno, da razumeš kaj ti druga oseba želi povedati in prav tako, da ona razume tebe.« Pri delu ga najbolj veselijo vsakodnevni izzivi in želji po neprestanem učenju ter odlični odnosi s sodelavci, dejal je: »Delo je dinamično in nikdar ti ni dolgočasno.«

Dekleta v inženirskih poklicih

Dotaknili smo se tudi teme glede deklet v inženirskih poklicih. Poljak se je spominjal študijskih let in dejal, da sošolk ni imel prav veliko: »Sedaj v službi je malo drugače. Imamo kar nekaj zaposlenih inženirk, jih pa seveda primanjkuje. Bilo bi dobro, da se več deklet odloči za inženirske poklice.«

Pojdi na fakulteto, poskusi in odkrij, ali je to prava smer zate

Za konec, so gostje mladim podali nekaj pomembnih nasvetov, ki jim bodo v prihodnosti zagotovo pomagali. Poljak je mladim svetoval: »Dobro je pretehtati vse opcije, ki ti jih nudijo različne fakultete. Razmislite, kaj vas najbolj zanima in kje bi se v prihodnosti radi zaposlil.« Cvetko je dodal: »Če vas nekaj veseli in zanima, pojdite to študirat.« Modic pa je izpostavil, da je pomembno tisto kar se naučiš na fakulteti. »Zelo dobro je imeti mentorje in profesorje, ki ti pomagajo pri študiju. Na koncu pa je ključno, da si samostojen in da čim prej poskusiš različne stvari, ki te zanimajo. Na tak način lahko napreduješ.«

Huzjak je z mladimi delil, da se je kot študent velikokrat udeležil različnih krajših izmenjav in jih spodbudil: »Super je videti različne kulture in njihovo drugačno miselnost. Iz potovanj se lahko veliko naučiš. Hkrati sem ugotovil, da imamo Slovenci res veliko znanja.« Samemu sebi bi v mlajših letih svetoval, naj se manj obremenjuje s tem, ali je izbral pravo smer. Rekel bi si: »Samo pojdi na fakulteto, poskusi in ugotovi. Drugače ne moreš zares odkrit, ali je to prava smer zate.«