17 januar 2023
»Ena lepot tega, da imaš inženirsko izobrazbo, je, da vsak misli, da si pameten,« je dejal ameriški igralec Ato Essandoh, diplomant kemijske tehnologije. Res, tudi mene kot nekakšnega medijskega in odrskega nastopača začno jemati bolj resno, ko izvejo, da sem po izobrazbi inženir računalništva in informatike.
Bili so časi, ne tako dolgo nazaj, ko je imel poklic inženirja sam po sebi visoko družbeno veljavo. Kot zdravnik, pravnik ali duhovnik. Dobro se spomnim svojega deda in babice, kako sta za koga s poudarkom rekla: »On je inženir.« In dobro se spomnim, kako sem se kot otrok – odraščal sem v bloku in brati sem začel zelo zgodaj – spraševal, kaj hudirja so ti nenavadni pripisi na tablicah z imeni ... na sosednjem stanovanju je pisalo »dipl. ing. Vujošević Niko« ... še bolj nenavaden je bil napis nadstropje nad nami, na vratih je pisalo »Arko ing. Karel« ... No, sosed Aleš, Nikov sin in moj vrstnik, me je kmalu podučil: »Moj oče je inženir.« S poudarkom.
Že vrsto let je moj začetek januarja poudarjen z vodenjem dogodka Inženirka leta. To je velika čast. Delo opravim z veliko ponižnostjo. In z lepim občutkom pripadnosti. Na neki način se vračam domov.
Da bo manj začudenih
Vse nominiranke za Inženirko leta, pa njihove kolegice, ki bodo to morda še postale, so na neki način pionirke. Tako kot je bila pionirka Valentina Tereškova, ki je leta 1963 postala prva ženska v vesolju. Ali Sally Ride, ki je 1983 postala tretja Zemljanka in prva Američanka, ki je poletela v vesolje. Obe sta bili inženirki. Obe sta bili navdih.
V eni mnogih odmevnih izjav je Sally Ride dejala: »Če želimo v prihodnosti imeti znanstvenike in inženirje, se moramo posvetiti deklicam ravno toliko kot dečkom.« Ali kot pravi Dora Domajnko, prva Inženirka leta: nad tem, da je inženirka elektrotehnike, so začudeni le drugi, ne-inženirji. Stremimo k temu, da bo tega začudenja čim manj in sčasoma sploh nič več.
In da bo sijalo več zvezd
»Znanstvenik lahko odkrije novo zvezdo. Narediti pa je ne more. Za kaj takega potrebuje inženirja,« je nekoč dejal Gordon Lindsay Glegg, profesor na Univerzi v Cambridgeu.
Nominiranke tudi takrat, ko v soju žarometov žareče in očarljive uživajo svoje zvezdniške trenutke, poudarjajo: inženir ne more nič brez raznolike, ustvarjalne in dobro uglašene ekipe. Prva in glavna odlika inženirja pa je strast do tega, kar počne. Med inženirjem in genijem tako res ni velike razlike. Že besedi imata isti izvor. Izhajata iz latinskega glagola gignere, ki pomeni ustvarjati. V isti etimološki koš lahko damo tudi izumitelja. Pa angleško besedo engine … Inženirji so res motor našega razvoja. Njihove ideje so iskre v njegovem uplinjaču.
Iskre, s katerimi jaz netim kresilno gobo svojih nastopov, da iskre v očeh občinstva ne ugasnejo, so misli modrih mož in žena. Misli, ki so jih izrekli veliko pametnejši in sposobnejši od mene. Na eno me je spomnila Edita Krajnović, neutrudni motor Inženirke leta in povezanih projektov. Povedala je, da jo je našla kot moto v moji diplomski nalogi. Diplomski nalogi inženirja kajpak. Jaz sem na to že pozabil. A misel je res čudovita. »Razumen človek se svetu prilagodi, nerazumen pa poskuša doseči, da bi se svet prilagodil njemu. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnih ljudi.« George Bernard Shaw. Ponosen sem, da sem eden od njih.
Jure Longyka
Vsebina je bila pripravljena za revijo Innovate.ing: Inženirski EXPO magazin, ki je izšla ob 5. obletnici Inženirke leta. Celotno revijo lahko ogledate tukaj.