Navdušujemo za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.


Maja Golubovič

Inženir gradbeništva

 

 

Zakaj si se odločila za študij gradbeništva?

Vedno so me zanimale tehnične stvari. Kot otrok sem bila najbolj vesela, ko je mlajši brat za darilo dobil Lego kocke, saj sem vedela, da se bom večino časa z njimi igrala jaz. Že pri testiranju sposobnosti v osnovni šoli se je gradbeništvo izkazalo kot optimalna možnost zame. Vseeno pa je bil trenutek odločitve za študij precej velika neznanka, saj ne izhajam iz inženirske družine, prav tako nismo sami gradili hiše, saj smo živeli v bloku v mestu. Pomemben faktor je bilo tudi to, da je študij ponujal cenjen poklic in zagotovljeno zaposlitev s spektrom različnih možnosti.

Kako je potekal tvoj študij, kakšne spomine imaš na študentska leta?

Ob vstopu na fakulteto nisem imela nobenih pričakovanj, zavedala pa sem se, da je pomembno, da obvladam naravoslovne predmete. Začetek študija je bil zato zame velik šok iz dveh vidikov. Prvi problem je bil, da nisem vedela, kaj pomeni statika, ki je bila osnova za večino predmetov. Na predavanjih strokovnih predmetov se mi je zdelo kot, da govorijo v nekem tujem jeziku. Druga težava je bila, da sem bila do vstopa na fakulteto navajena, da je za uspeh dovolj, da hodim v šolo, sproti delam domače naloge in dan pred testom pregledam snov. Na faksu pa temu ni bilo tako. Snovi je bilo neprimerljivo več, naučiti se je bilo potrebno vrsto formul in izpeljav ter razumeti veliko količino novih informacij, marsikaj si moral samoiniciativno poiskati tudi sam. Seveda sta me potegnila tudi študentski način življenja in svoboda. Prevečkrat sem predolgo spala in študiju posvečala premalo pozornosti. Kasneje sem ugotovila, da lahko hodim naokrog tudi, če redno študiram, le da pri tem nimam slabe vesti.

Kaj od znanja, ki si ga pridobila na fakulteti, uporabljaš danes?

Fakulteta mi je dala veliko osnov in delovnih navad, ki jih nujno potrebujem pri svojem delu. Sicer se vsak dan naučim kaj novega, vendar se vse pridobljeno znanje kopiči. Tako rastem in vedno hitreje najdem rešitev za problem, ki se je še pred letom dni zdel nerešljiv. Naučiš se, da je vse rešljivo.

Kaj delaš sedaj in kakšne so tvoje naloge?

V podjetju Pomgrad sem zaposlena kot vodja del, trenutno pa opravljam tudi vlogo vodje gradnje. Kot vodja del gradnje stanovanjskega naselja sem odgovorna, da skupaj s sodelavci in podpornimi službami najprej okvirno naštudiram projekt in pripravim terminski plan. Skupaj s komercialno službo poiščem potencialne izvajalce, pripravim finančne plane, organiziram potek del in naštudiram posamezne detajle. Tekom gradnje komuniciram z naročnikom, rešujem morebitna neskladja v projektih, skrbim za kvalitetno izvedbo ter spremljam plane in obenem analiziram morebitna odstopanja, kot so recimo zamude pri gradnji.

Kaj ti je všeč pri delu v podjetju Pomgrad?

Prednost dela v velikem gradbenem podjetju je, da so, čeprav sem kot vodja del odgovorna za kompletno izgradnjo projekta, v podjetju vedno na voljo strokovne službe za vsako področje, od katerih dobim potrebne informacije in podporo, da lahko vse povežem v celoto. Delam v zelo raznolikem in zanimivem kolektivu, kjer imamo vedno možnost povedati svoje mnenje in so vse ideje tudi slišane. Moji sodelavci v gradbiščni pisarni so zelo pozitivno naravnani in čeprav so obveznosti razporejene, vedno dopolnjujemo drug drugega.

Ali bi lahko izpostavil enega ali več izzivov, s katerimi se soočaš na delovnem mestu?

Z največjim izzivom se srečam takrat, ko je potrebno hitro najti prave informacije, predlagano rešitev komunicirati z vsemi vpletenimi in sprejeti odločitev. Po drugi strani pa je naše delo zanimivo ravno zaradi te raznolikosti.

Ali tvoje delovno mesto zahteva tudi kakšne druge spretnosti poleg inženirskega znanja?

Inženirsko znanje je trdna osnova. Z inženirskim načinom razmišljanja pa se da rešiti tudi večino ne-inženirskih izzivov. Poleg pozitivnega načina razmišljanja in volje, je zelo pomembno, da znaš delati v timu, da znaš prevzeti odgovornost, ko je potrebno sprejeti odločitev, da znaš prenesti informacije na razumljiv način ter da znaš tudi poslušati in sprejeti kritiko ter se učiti na lastnih napakah.

Kakšna je možnost, da bo tvoje delovno mesto v prihodnosti zamenjala umetna inteligenca?

Vedno obstaja ta možnost, vendar mislim, da je verjetnost blizu ničli. Umetna inteligenca bi morda lahko optimalno splanirala in organizirala, vendar pa je pri gradbeništvu pomemben tudi človeški faktor, ki pa ga ta ne premore. Gradbeni projekti so tako edinstveni in neponovljivi, da si v tem trenutku ne morem predstavljati, da bi nas zamenjala umetna inteligenca. Zagotovo pa lahko pripomore k učinkovitejši izvedbi in opozorilom na morebitna tveganja, preden se zgodijo.

S katerimi področji se lahko povezuje tvoja stroka?

Delo vodje del je zelo interdisciplinarno, saj se konstantno prepleta z komercialo, financami, računalničarji, prodajalci, psihologi, lobisti, organizatorji in izvedenci posameznih obrtniških del. Seveda je jasno, da nihče ni vseved, zato moraš vedno najti strokovnjaka za posamezno področje, ki prevzame strokovni del tega področja.

Kakšne priložnosti, poleg tega kar opravljaš danes, še vidiš zase na drugih področjih?

Ker je moje delo tako raznoliko, menim, da bi se znašla skoraj kjerkoli. Z leti me tudi zanima vedno več stvari. Mislim, da je lahko vsak uspešen na veliko področjih in si omejitve postavljamo predvsem sami.

Ali bi se danes še enkrat odločila enako?

Vedno. Včasih si sicer zaželim, da bi bila veterinarka, saj živali vedno kažejo svojo pravo naravo, pri ljudeh pa to iskrenost včasih pogrešam.

Kakšen nasvet bi dala mladim, ki so na pragu odločanja o študiju in karieri?

Nikoli se ne ustrašite izziva. Ne se bati študija, ker je nekdo rekel, da je težko ali da vam ne bo uspelo. Če si boste dovolj želeli in se potrudili po najboljših močeh, boste dosegli vse.

Zavedajte se, da nobena izbira ni napačna, vendar je potrebna vztrajnost, da ne odnehaš ob izzivih, ki se zdijo nemogoči. Verjemite mi, da so mogoči. Jaz se poskušam držati načela, da vsak dan naredim vsaj eno stvar, ki se je bojim. Po tem, ko to opravilo končam, se vedno počutim močnejša, samozavestnejša in vsi izzivi, ki so se prej zdeli kot velik zmaj, postanejo precej manjši zmajčki.