Navdušujemo za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.


V PRIHODNOSTI BO VEČ IZZIVOV NA PODROČJU NARAVOSLOVJA

31 januar 2019

V sredo, 30. januarja 2019, smo se na dogodku 'Ne teslo, Tesla bom' pogovarjali z dijaki II. gimnazije Maribor in jim poskušali olajšati izbiro študija in poklica. Razmišljali smo, kako si predstavljamo svoje življenje v letu 2025: kje bomo živeli, kaj bomo delali in kaj nam bo pomembno.

Uvodoma je mag. Edita Krajnović, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!, dijake nagovorila o izbiri študija in poklica, poudarila pa je tudi vlogo neformalne izobrazbe: »Danes formalno pridobljeno znanje predstavlja največ 30 %, preostalo pa je znanje pridobljeno s prostočasnimi dejavnostmi.«

Navdušenje nad traktorji je vodilo v študij strojništva
Maja Golubovič
, odgovorna vodja del v podjetju Pomgrad in nominiranka za Inženirko leta 2018, je ob vpisu na fakulteto razmišljala o veterini in medicini, vendar je na koncu pretehtala praktičnost študija: »Vedno sem rada delala z rokami. Še danes rada sestavljam lego kocke, a žal redko najdem čas. Ker sta mi šli fizika in matematika dobro od rok, so mi svetovali naravoslovni študij in tako sem se odločila za gradbeništvo.« Tudi Žigi Časarju, študentu Energetskega, procesnega in okoljskega strojništva na Fakulteti za strojništvo Maribor, so bili ti predmeti pisani na kožo: »Navdušen sem bil tudi nad traktorji, odločitev za strojno fakulteto je bila logična izbira.«

Izzivi so del inženirskega vsakdana
Vsak dan inženirju nudi nov izziv. Golubovič se z njimi srečuje dnevno na švedskem gradbišču, kjer vodi izgradnjo velikega stanovanjskega kompleksa: »Dan je vedno poln presenečenj. Lahko si vse splaniraš, imaš vse glavi, pa te vedno kaj preseneti. Stvari se čez cel dan spreminjajo, ti pa moraš ujeti to celoto in jo voditi.«  Vendar so po besedah Marka Gorjaka, direktorja podjetja Orodjarstvo Gorjak in bivšega dijaka II. gimnazije Maribor, na koncu vse težave poplačane: »Ko vidiš končni rezultat, srečaš na cesti vozila, v katerih je eden izmed delov izdelanih v našem podjetju, je občutek fenomenalen.«

Proaktivnost je ključnega pomena
Vse bolj pa so pri zaposlitvi, poleg inženirskega znanja, pomembne tudi osebne lastnosti in kompetence. »Pri sodelavcih najbolj cenim učinkovitost in odzivnost,« je povedala Maja Krušič Šega, vodja področja podjetnosti na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. »Na vseh področjih je ključno, da znaš povezovati različna znanja. Da znaš pogledati izven okvirov svojih zadolžitev in rešiti tudi kakšen problem, ki ga tvoje naloge ne obsegajo.« Golubovič se je z njo strinjala, Časar pa je dodal, da sta pomembna tudi dobra volja in raziskovalni duh.

Gorjak, ki ima v svojem podjetju tudi besedo pri izbiri bodočih zaposlenih, je poudaril: »Prva stvar je absolutno formalna izobrazba, ki je temelj za nadaljnjo gradnjo kompetenc. Za to pa sta pomembni samoiniciativnost in zagnanost.«

Glejte proti tujini z odprtimi očmi in primerjajte
Vse sogovornike druži tudi njihova povezava s tujino. Golubovič, ki trenutno živi na Švedskem, je z njo dobila nov pogled na stvari: »Tujina ti da drug način razmišljanja, širino, da se lotiš stvari nekoliko drugače.« Časar, ki je izkusil delo v več tujih mestih in se tja kmalu spet odpravlja, vidi v teh izkušnjah osebno prednost: »Druga miselnost, druga metodologija, drugi projekti. Vse to predstavlja dodano vrednost, ki te dvigne nad povprečje.«

Krušič je ob koncu delila spodbudno novico: »Na trgu dela boste morali reševati probleme, ki so v okviru časa, prostora in okoliščin. Kaže se, da bo v prihodnosti takih problemov več na področju naravoslovja.«

Raziskava Slovenija 2025
Med dijaki in dijakinjami, ki so se udeležili dogodka, smo izvedli kratko raziskavo in preverili, kakšna je njihova vizija za leto 2025. Spraševali smo jih, kje takrat živijo, kaj delajo in kakšne so njihove vrednote.

Velika večina vidi svojo prihodnost v Sloveniji, predvsem v Ljubljani in v Mariboru. Nekaj si jih želi izkusiti tujino, večinoma sosednjo Avstrijo, Veliko Britanijo in ZDA, nekateri pa si želijo potovati in videti svet. Približno polovica dijakov vidi svojo prihodnost v naravoslovnem in raziskovalnem študiju, nekaj pa si jih želi ustvarjati na umetniškem področju. Vsi si želijo uspeha na karierni poti in neodvisnost, pomembni so jim družina, ljubezen in prijatelji ter dovolj prostega časa.