10 april 2019
V torek, 9. aprila 2019, smo se na Gimnaziji Vič srečali z dijaki na dogodku 'Ne teslo, Tesla bom!'. S sogovorniki okrogle mize, ki so delili izkušnje iz svojih kariernih področij, smo želeli dijake usmeriti, da ne bi bili v prihodnosti le uporabniki, pač pa ustvarjalci novih tehnologij.
Prihodnost v preseku
Ljubezen do iskanja logičnih rešitev je Evo L. Žnidaršič, produktno vodjo za iOS in Android aplikacije v start-up podjetju Loop Email in bivšo dijakinjo Gimnazije Vič, vodila na študij računalništva in informatike: »Že v osnovni šoli sem obiskovala računalniški krožek, dokončno pa je odločitev pretehtala perspektivnost študija.« Mag. Janja Žagar, vodja tehnoloških prenosov v podjetju Lek in nominiranka za Inženirko leta 2018, se je za študij odločala podobno. V farmaciji je videla združitev naravoslovnih predmetov, ki so ji šli dobro od rok in z vidika pomoči človeku. Želja po nadgraditvi znanja jo je vodila na magistrski študij na King's College v Londonu in doktorski študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko: »Pomembno je vseživljenjsko učenje. Vedno delajte v smeri, ki vas veseli.«
Anja Skočir, Customer Experience Manager v podjetju Loop Email, je študirala na Fakulteti za družbene vede. Pravi, da ne glede kateri študij izbereš, se moraš vsak dan znova učiti: »O tem, kar zdaj delam, na faksu nisem veliko slišala.« Na primeru Skočirjeve je Damjan Širca, svetovalec za informacijsko podporo logistiki in ustanovitelj in direktor podjetja Epilog, sklenil »Prihodnost poklicev je v preseku družboslovja in naravoslovja.«
Samostojnost in proaktivnost vse pomembnejši
Delodajalci vidijo pri sodelavcih vedno večjo vrednost v mehkih, predvsem socialnih veščinah. Žagar je dijake pomirila, da se bodo tega učili tudi kasneje: »Vseh veščin in znanja ne pridobiš na fakulteti, pač pa se jih naučiš med delom.«
Vsi sogovorniki so obenem poudarili pomembnost samostojnosti na delovnem mestu. Skočir je dodala, da se v njihovem podjetju pričakuje, da ljudje sami iščejo rešitve in da vloge niso strogo ločene, v tem pa vidi veliko prednost: »Zdi se mi, da s tem osebnostno rastemo.« Širca se je strinjal: »Od svojih zaposlenih pričakujem, da so samostojni, razumejo stranko in tehnični problem, imajo analitične sposobnosti, da znajo preceniti, ali je neka rešitev dobra.«
Z rastjo njegovega podjetja se je pokazala tudi potreba po inženirjih z dobro razvitimi mehkimi veščinami, zato je namignil: »Ne iščemo le razvijalcev, ki dobro programirajo, pač pa takšne, ki so pripravljeni razumeti rešitev, ki jo razvijajo.« Tudi v podjetju Loop ne iščejo le formalne izobrazbe, je pristavila Skočir: » Seveda iščemo tudi znanje, a še bolj radi vidimo željo po pridobivanju znanja.« Žnidaršič je dodala: »Super je delati z ljudmi, ki ne hodijo v službo le zaradi plače.«
Drugačen način dela v tujini odličen za pridobivanje mehkih veščin
Žagar, ki je izkusila tako študij kot delo v tujini, je povedala, da je bila to izkušnja, ki jo je naučila največ doslej: »Pridobila sem kar nekaj mehkih veščin, zaradi drugačnega načina dela pa sem se naučila tudi prilaganja in dela v timu.« Tudi Širca, ki je nekaj let delal v tujini, sedaj pa za tuje kupce dela iz Slovenije, je poudaril: »Za funkcioniranje v mednarodnem okolju je za inženirja zelo pomemben humanistični vidik in razumevanje drugih kultur.«
Učite se na napakah drugih
Med dijaki je bilo kar nekaj zagretih za podjetniški svet in Širca jim je položil na srce: »Do 30. leta delajte, kar vas zanima, preizkusite čim več stvari in se učite na napakah drugih. To je najcenejše učenje.« Zopet je poudaril pomen socialnih veščin: »Potrebuješ jih, da lahko ljudi vodiš, jih motiviraš in prepričaš stranke.«
Za konec je Žagar dijake spodbudila: »Vse je odprto, samo želeti si moraš.« Širca pa je tistim, ki ne pogledujejo proti inženirskim poklicem zagotovil, da je v prihodnosti prostor tudi za umetnike: »Ljudje, ki so umetniško navdahnjeni, so najbolj inovativni in imajo najboljše ideje.«