Navdušujemo za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.


KADRI, KI JIH ZAHTEVA PRIHODNOST, STE LAHKO VI

31 januar 2020

Odločitev za študijsko in karierno pot je težka. Da jo olajšamo, smo na pobudo podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, partnerja projekta Inženirke in inženirji bomo!, organizirali prvi dogodek v Savinjsko-šaleški (SA-ŠA) regiji. Pod imenom SA-ŠA ima talent! je potekal v torek, 28. januarja v Šolskem centru Velenje.

Ključen vpliv na razvoj prihodnosti

Uvodoma je več kot 130 zbranih dijakov pozdravil Janko Pogorelčnik, direktor Šolskega centra Velenje. Besedo je prevzela moderatorka dogodka, Uršula Menih Dokl, predstavnica projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki je dijake spodbudila: »Razširite svoje znanje na različnih področjih in se nato odločite, kaj bi radi počel.« Namignila jim je, da morajo, da bodo pri svojem delu srečni, poiskati  presečišče treh stvari: tega, v čemer so dobri, tega, kar radi počnejo, obenem pa pomisliti še na to, kaj okolje potrebuje. Dijake je opozorila, da večina poklicev prihodnosti danes še ne obstaja in da bodo ključen vpliv na razvoj imeli prav oni: »Vsak zase mora verjeti, da bo spreminjal svet na bolje.«

Možnosti so znotraj regije

Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, polaga v dijake veliko upanja: »Za vas si želimo, da bi bili tisti, ki boste ustvarjali prihodnost.« Priznal je, da je bil tudi sam v srednješolskih letih zmeden glede udi sam v srednješolskih letih zmeden: »Ugotoviti moraš, kaj te v življenju vleče naprej.« Zbranim je položil jim je na srce: »Poglejte v preteklost in se pomislite, v katerih situacijah ste uživali in sta vas gnala hrepenenje in motivacija. S pomočjo tega boste lažje prišli do odločitve, na kakšno pot se podati.« Za konec je dodal: »Pogum šteje!«

Mnogo priložnosti za delo in razvoj je tudi znotraj regije in, kot smo slišali tekom dogodka, ni potrebno iti čez mejo, da dobro zaslužiš in imaš lepo življenje. Mag. Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, je povedal, da bodo po raziskavah, ki so jih opravili s pomočjo podjetij v regiji, v prihodnjih letih potrebovali največ kadrov iz področja energetike, strojništva, mehatronike, elektrotehnike in elektronike ter računalništva. Dijake je pozval: »Prihodnost zahteva kadre, ki jih še nimamo. Ti kadri ste lahko vi.«

Na dogodku sta dijaka Marko Hrovat in Gašper Polak Rožič  predstavila svoj projekt izdelave laserskega gravirnika s H-bot kinematiko. Izdelek so si zbrani lahko tudi v živo ogledali.

Takšni dogodki so poglavitnega pomena za mlade

Po uvodnem delu se je dogodek razdelil na manjša omizja, kjer so dijaki prisluhnili gostom, uspešnim posameznikom iz različnih področij. Svoje izkušnje so z mladimi delili:

·         Anja Remic, programerka v podjetju Agilcon;

·         Barbara Strašek Mirnik, izvršna direktorica za prodajo, nabavo, kontrolo in kadre v podjetju KLS Ljubno;

·         Boštjan Gorjup, direktor podjetjaBSH Hišni aparati;

·         Emil Šterbenk, ekolog, igralec in politik;

·         Filip Plešnik, študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani;

·         Jure Miklavčič, študent Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in štipendist v podjetju BSH Hišni aparati;

·         Katja Popovič, razvojna inženirka in Gal Potrč Pajk, projektni vodja iz podjetja Gorenje Orodjarna;

·         Laura Klančnik, lastnica podjejtja Do it Agile s.p;

·         Uroš Kuzman, matematik, glasbenik in stand-up komik.

Dijaki, ki so se dogodka udeležili, so bili nad njim navdušeni. »Dogodek je bil vsekakor edinstveno zaznamovan. Takšna realizacija je poglavitnega pomena za mlade, ko govorimo o nadaljnjih usmeritvah ter prihodnosti,« je vtise po dogodku povzel dijak Bruno Šonc. Podobnega mnenja je tudi dijakinja Zala Kač: »Gostje so nam svetovali, da se pri izbiri študija ne oziramo samo na to, kar je potrebno na trgu, ampak pomislimo tudi nase, se spomnimo kaj imamo radi. V stvari, ki jo imaš res rad in se boš zanjo res potrudil, lahko uspeš v vsakem primeru. Zdi se mi dobro, da smo imeli dijaki možnost spoznati ljudi s katerimi smo se pogovarjali, saj smo se lahko od njih marsikaj naučili.«