Navdušujemo za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.


ALI 'RAZTURAŠ' ALI 'ZAFURAŠ'

26 april 2017

V četrtek, 4. maja smo bili na Gimnaziji Šentvid. Na dogodku Ne teslo, Tesla bom! so izjemni gostje iz poslovnega in inženirskega sveta mlade navduševali za inoviranje in kreativnost, ki bosta ključni kompetenci zaposlenih v prihodnosti.

Tim Potočnik, soustanovitelj in CEO Eurosenderja, komaj nekaj let starejši od dijakov in dijakinj tretjih letnikov zbranih na dogodku, ki poteka v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo!, ima za sabo že dve uspešni podjetniški zgodbi. »Ideje niso nič vredne, če samo sanjaš o njih. Največ tvegate, če se zaprete v sobo in ne poskusite. Pa kaj, če vam prvič ne uspe, bo pa naslednjič. Zakaj bi se bali,« je z navdušujočim uvodom začel Potočnik in dodal: »Da ideja zraste v podjetje, pa potrebuješ ekipo, kapital in veliko, veliko dela.«

Ni strahu za inženirke

Podobno razmišlja tudi Teja Török iz podjetja Pomgrad, sicer diplomirana inženirka gradbeništva iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo: »Včasih do zaključka projekta ne veš ali bo uspelo. Če ne uspe, preprosto ubereš drugo pot.« Prav takšno je ubrala tudi sama kot ena redkih žensk v gradbenem poslu. Dijakinjam je potrdila, da so predsodki do žensk v t.i. moških poklicih še vedno prisotni, vendar se jim tudi sama ponudila kot dokaz, naj zanje to ne bo ovira. »Glede nekaterih fakultet še vedno veljajo stereotipi, da so le 'moške'. V resnici pa smo ženske lahko še bolj primerne za gradbeništvo, saj posedujemo lastnosti zaradi katerih lahko hitreje napredujemo in se dokažemo. Ženske smo bolj vztrajne in natančne,« je dekleta opogumila in spodbudila Török, naj brez strahu sledijo inženirskemu poklicu.

Prav pogum in samozavest sta tlakovala karierno pot Ajde Pretnar, raziskovalke v Laboratoriju za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko. »Po zaključku študija antropologije sem bila doma. Priložnost sem videla v programiranju, opravila spletni tečaj in se prijavila na razpisano delovno mesto na fakulteti, kjer sem potem ostala kot raziskovalka,« pojasnjuje Pretnar. Danes deluje na področju statistične analize besedil, tekstovnega rudarjenja in strojnega učenja.

Treba se je naučiti izgubljati

Mag. Andrej Ivanc, vodja okoljevarstvenega inženiringa v družbi Riko, d.o.o., in član Združenja Manager izhaja iz inženirske družine, zato mu je bilo že zgodaj jasno, da bo tudi sam inženir. To znanje je uspešno nadgradil z ekonomskim in se danes uveljavil kot uspešen manager. »Dobro je, da smo vsestransko razgledani. Vse se hitro spreminja. Nečesa, kar vidimo danes, verjetno čez 10 let več ne bo. Širši kot imaš nabor znanj, lažje greš skozi življenje,« je mladim zaupal Ivanc.

»Lasten interes je vir presežkov. Če imaš interes do stvari, ki jih delaš, lahko v tej dejavnosti najbolj 'razturaš', če ga nimaš, pa lahko to isto dejavnost najbolj 'zafuraš',« pravi dr. Jernej Pintar, gradnik podjetniških skupnosti iz Tehnološkega parka Ljubljana. Oba sogovornika se strinjata, da so izjemno pomembne tudi obšolske dejavnosti, kot je šport, ki pomembno vpliva na razvoj posameznika. »Šport je tisti, ki te nauči tudi izgubiti. Prej kot sprejmeš, da si premagljiv, in kaj moraš narediti, da boš naslednjič zmagal… lažje ti je kasneje v življenju, saj boš slej kot prej tudi izgubil in se iz tega kaj naučil. Če boš poraz znal sprejeti, ti bo lažje,« je pristavil Pintar.

Več o projektu na: http://talentsrule.org/sl/.

Foto: Matevž Gros