Navdušujemo za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.


Zakaj je kriza za Slovenijo lahko dobra?

29 april 2021

"Slovenija lahko postane digitalna prvakinja Evrope, če bo le digitalne kompetence in digitalno gospodarstvo postavila višje na agendo," je na hekatonu "Skill up! Kompetence prihodnosti za družbo 5.0" izpostavila osrednja govorka, Myladie Stoumbou, regionalna direktorica in komercialna partnerica Microsofta za srednjo in vzhodno Evropo.

Hekaton, ki je potekal v okviru Partnerstva za spremembe, ki ga skupaj vodita Ministrstvo za javno upravo in AmCham Slovenija, partner projekta Inženirke in inženirji bomo!, je bil namenjen iskanju rešitve, kako uskladiti pričakovanja podjetij in izobraževalnih programov z vključevanjem kompetenc prihodnosti, novih znanj, pobud in potreb gospodarstva. Kako narediti študentom privlačne programe, kako spodbuditi inovacijsko kulturo in interdisciplinarnost, kako privabiti prave talente ter kakšna znanja in kompetence podjetja in javna uprava sploh potrebujejo?

Digitalna znanja kot prednostna in ključna razvojna področja
Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija in podpredsednica AmCham Slovenija, je izrazila upanje, da bo Slovenija med zmagovalci digitalnih preobrazb. "Smo v obdobju, ko se moramo pripraviti na okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji in se odločiti, kako bomo živeli po njej. Prepričana sem, da je pred Slovenijo ogromna priložnost, da izkoristimo vse prednosti, ki jih imamo," je povedala Domicljeva in izpostavila, da je Slovenija med državami, kjer je zaradi avtomatizacije ogrožena kar četrtina delovnih mest. Zato mora po njenem mnenju Slovenija dobro izkoristiti možnosti v okviru evropskega načrta za okrevanje in odpornost, ki prav digitalna znanja postavlja med prednostna in ključna razvojna področja.

Slovenija mora digitalni razvoj gospodarstva postaviti višje na agendo
Epidemija je kot velik pospeševalec digitalizacije pokazala na moč digitalnih tehnologij in v vzhodni Evropi pospešila digitalizacijo za kar nekaj let. "Zdaj vidimo, da se krepijo digitalna znanja in da več kot 40 odstotkov vseh podjetij več vlaga v digitalizacijo, nove načine dela in pridobivanje novih kompetenc," je povedala Myladie Stoumbou, ob tem pa izpostavila, da bolj digitaliziran svet pomeni tudi spremembo delovnih mest. Po besedah gostje iz Grčije je bilo zaradi avtomatizacije in digitalizacije v zadnjih letih v Evropi ustvarjenih kar 23 milijonov novih delovnih mest, izpostavila pa je tudi podatek Svetovnega gospodarskega foruma, da je v svetu za vsak milijon izgubljenih delovnih mest nastalo 1,75 milijona novih delovnih mest.

In kje je v tej zgodbi mesto Slovenije? Myladie Stoumbou je kot prednosti Slovenije izpostavila izjemno strateško pozicijo, dober izobraževalni sistem, enega največjih deležev znanstvenikov, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, na prebivalca na svetu, izjemno pripravljenost na prihodnost dela in pa gospodarstvo, ki ga v veliki večini sestavljajo majhna in srednja podjetja ter start-upi, ki bodo s svojimi agilnimi metodami in implementacijo novih tehnologij postali gonilna sila gospodarskega razvoja.
Vse te prednosti lahko Slovenija izkoristi, če bo digitalni razvoj gospodarstva postavila višje na agendo, zagotovila boljši dostop do e-storitev ter poskrbela za boljšo digitalno izobrazbo svojih prebivalcev. "Kriza je imela velik vpliv na naša življenja, a je bila obenem tudi velik pospeševalec. Za Slovenijo je lahko to odlična priložnost za modernizacijo, digitalizacijo, avtomatizacijo in inovacije," je povedala Stoumboujeva.