26 januar 2023
Do kod seže medicina in kje se snide s tehnologijo? Kaj se zgodi, ko se povežeta z raziskovalnim duhom znanstvenikov in razvojno žilico inženirjev? Človeštvo in ljudje dobijo rešitve, ki izboljšujejo in podaljšujejo življenje. O povezovanju, interdisciplinarnosti in premikanju meja: zdravnik nevrolog, znanstvenica in urednica televizijske oddaje.
Renata Dacinger, urednica oddaje o znanosti: polžev vsadek
Helen Keller je bila ameriška pisateljica, ki je kmalu po rojstvu oslepela in oglušela. Kljub temu je diplomirala in bila prva gluha in slepa oseba, ki ji je to uspelo. Življenje brez sluha je zelo okrnjeno, vendar imajo danes gluhi ljudje veliko več možnosti, kot jih je imela Helen Keller. Ena izmed njih je polžev vsadek, naprava, ki omogoča gluhim osebam, da spet slišijo.
Polžev vsadek je povrnil sluh že približno šeststo tisoč ljudem po svetu, v Sloveniji ga ima več kot tristo oseb. Za nekatere je to le elektronska naprava, ki spremeni zvok v kodirane električne impulze in jih privede v služni živec in vse do možganov, ljudem z okvaro sluha pa pomeni bistveno večjo kakovost življenja. In prav taki dosežki inženirjev se mi zdijo neverjetni in zelo pomembni. Polžev vsadek pa še toliko bolj, saj imam tudi sama težave s sluhom.
Doc. dr. Blaž Koritnik, nevrolog: neinvazivni načini proučevanja možganov
Pomislimo: bi bil svet tako lep, če ne bi imeli možganov? Možgani so tisti, s katerimi lahko svet zaznamo in občudujemo. Na pogled niso nič posebnega, a v resnici so najbolj kompleksen organ in vsebujejo neskončno skrivnosti. Zato izpostavljam možgane in njihovo raziskovanje. Dokler ni bilo tehnologij in načinov, da bi jih lahko podrobneje raziskovali, smo o delovanju možganov največ izvedeli predvsem z opazovanjem njihovih okvar, ki se odražajo v človekovem obnašanju. Nesluten razvoj tehnologije pa nam danes omogoča, da lahko proučujemo delovanje in zgradbo možganov z različnimi tehnikami, kot je na primer magnetna resonanca. Možgane lahko slikamo in merimo njihovo delovanje na neinvaziven način, pri živem in zdravem človeku, ne da bi mu s tem škodili.
Prof. dr. Saša Novak, znanstvenica: bionika
Inženirske rešitve, ki so plod interdisciplinarnih raziskav, so ključnega pomena tako v medicinski diagnostiki in zdravljenju kot tudi pri lajšanju tegob zaradi neozdravljivih stanj. Skorajda težko srečamo odraslega človeka, ki še ni bil podvržen diagnostičnemu postopku na osnovi dognanj medicinske fizike, ali pa človeka brez kakršnegakoli vsadka. Poleg različnih ortopedskih in zobnih vsadkov se v prihodnosti lahko nadejamo morda enako široke uporabe naprednih bioničnih vsadkov, torej vmesnikov človek-stroj. Napredek je osupljiv, na nekaterih področjih morda nekoliko strašljiv in zato potreben družbenega dogovora. Skozi oči otroka, ki nikoli ni videl barve svoje najljubše igrače, človeka s hudo obliko sladkorne bolezni ali Parkinsonove bolezni, srčnim popuščanjem, dihalno odpovedjo in še mnogih, pa je preplet medicinskih in tehničnih znanosti v bioniki neprecenljiv korak, vreden pospešenega truda, saj lahko bistveno pripomore k izboljšanju kakovosti življenja.
Vsebina je bila pripravljena za revijo Innovate.ing: Inženirski EXPO magazin, ki je izšla ob 5. obletnici Inženirke leta. Celotno revijo lahko ogledate tukaj.