18 marec 2024
Odločanje o nadaljnji študijski poti je za dijake zelo pomembno in hkrati stresno obdobje. Pomembno je, da izberejo študijsko in karierno pot, ki jih bo osrečevala. Iz tega namena smo se v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo! v torek, 12.3.2024, odpravili na Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, kjer smo dijake navdihovali za inženirske poklice.
Razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb, vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol ter Inženirka leta 2023, Ljupka Vrteva se je za študij strojništva odločila, ker je želela biti drugačna: »Nisem želela biti kot vsi v moji družini, ki so izbrali ekonomijo ali glasbo. Moja želja - biti drugačna mi je dala moč, da sem to tudi zmogla kljub študiju v drugi državi, kjer nisem poznala jezika.« Za pot strojništva se je odločil tudi Miha Bokan, ki je trenutno zaposlen kot konstrukter v podjetju Virs: »V svojih najstniških letih sem bil navdušen nad roboti, gledal sem animeje in bral stripe, strojništvo mi je bila smiselna odločitev, da bom nekoč delal nekaj z roboti, navdih pa mi je bil tudi oče.«
Doktorica znanosti in diplomirana inženirka geologije in hidrogeologinja iz podjetja AquaConSol, Janja Vrzel se je za svojo študijsko smer odločila iz zanimanja: »V gimnazijskih klopeh sem oboževala geografijo, fiziko, matematiko in kemijo. Vse te predmete sem želela povezati med sabo, k temu pa je pripomogla tudi ljubezen do narave.« Zehra Bogdan, diplomirana inženirka gradbeništva iz podjetja Varis se je odločila za gradbeništvo zaradi navdušenja nad ustvarjanjem konstrukcij: »Ideja, da bom lahko po končanem študiju risala stavbe, ki nas obdajajo, me je prepričala. Za Slovenijo sem se odločila, ker mi je bila všeč že na enoletnem Erasmus programu.« Strast do tehnologij se je rodila tudi Gregorju Rateku, magistru farmacije in samostojnemu tehnologu v družbi Krka: »Nisem imel želje delati v lekarni, želel sem razvijati stvari na področju tehnologije. Odločitev je bila pravilna, tudi danes mi ni žal zanjo.«
Inženirji spreminjajo življenja ljudi in imajo vpliv na naravo
Delo inženirja ima pomemben vpliv na okolje in na družbo, kar vsak dan zagotavlja Vrteva s svojim delom: »Ukvarjam se z energetsko obnovo stavb, da stare ogrevalne sisteme zamenjam za nove. Najprej grem na teren, preko pogovorov in opazovanj preverim stanje zgradbe, potem pa me čaka pisarniško delo in projektno delo. S svojim delom prispevam k zmanjšanju uporabe energije in prispevam k izboljšanju kakovosti bivanja, prav tako pa tudi ozaveščam ljudi o njenem pomenu.«
Z okoljskimi posegi in rešitvami se prav tako ukvarja Vrzel: »Kot že ime pove, naša naloga je iskati rešitve v zvezi z vodo. Z numeričnimi modeli preiskujem količino vode za izgradnjo nove vrtine za vodarno, ukvarjam se z vprašanji, kje je visoka kvaliteta voda in iščem rešitve ter odgovore, kako je nekaj poseglo v okolje, posebej v vodo. Motivacijo mi daje iskanje rešitev.« Rateku pa prinaša motivacijo in zadovoljstvo, ko opazi posledice svojega dela na ljudeh: »Zadovoljstvo mi daje razvoj in kvaliteta zdravil, ki ljudem pomagajo na vsakdanji ravni. Prav tako pa s svojim znanjem zagotavljati procese, ki mojim sodelavcem optimizirajo in olajšajo delo.«
Tujina razširja obzorja in gradi samozavest
Bogdan je vsem dijakom priporočala študijsko izmenjavo: »Na Erasmusu sem spoznala veliko dobrih prijateljev, predvsem mi je bila všeč socializacija in izboljšala sem svojo znanje angleščine. Prav tako pa ti izkušnja da sposobnost, da začneš verjeti vase in v svoje zmožnosti, da premagaš vse ovire na svoji poti.« Vrzel je v sklopu svoje zaposlitve veliko potovala, kar ji je odprlo oči: »Vsaka izkušnja mi je dodatno razširila svoje obzorje in gradila sem svojo samozavest, kar je ključno pri karieri.« Vrteva je zapustila Makedonijo in odšla na študij v Slovenijo, da bi postala inženirka: »Moja glavna želja je bila pridobiti znanje, tudi če to pomeni zapustiti svojo domovino. Znanja ti nihče ne more vzeti in ti omogoči seči daleč.«
Trend ženskih inženirk se povečuje
Goste smo povprašali še o prisotnosti inženirk v podjetju in na študiju. Ratek je opazil, da je bilo na farmaciji veliko deklet, vendar se je za področje tehnologije odločilo vseeno več fantov: »Pri nas se ob koncu študija ni veliko deklet odločilo za tehnologijo, vendar pa v podjetju opažam, da je čedalje več inženirk, ki so na visokem nivoju in predstavljajo ključen del naše ekipe.« Bokan je tudi poudaril, da je še vedno premalo inženirk: »Na fakulteti je bilo dvajset inženirk, v podjetju pa nobene. Vendar pa so bile ravne inženirke tiste, ki so mi pomagale zaključiti strojniški študij,« se je pošalil. Vrteva je za razliko od Bokana imela še manj sošolk na strojništvu: »Pri nas smo bile samo štiri inženirke, sedaj pa statistika pravi, da se trend za odločanje za inženirski poklic med dekleti veča, kar je zelo spodbujajoče.«
Naravoslovnotehniške smeri odpirajo vrata
Ratek je dijakom svetoval: »Izbira študija je pomembna, ni pa dokončna. Če ugotovite, da vas ne zanima, se lahko prestavite. Med študijem si ustvarite okolje, v katerem se boste razvijali, ne samo z vidika znanja, ampak tudi preko vseh projektov in izzivov. To vas bo največ naučilo.«
Bokan je dijake spodbudil, da naravoslovnotehniške smeri odpirajo mnoga področja: »Izbira tehniškega študija ti odpre vrata. Če se odločite zanj, bo sicer malo zahtevnejši, ampak boste lahko delali na različnih področjih, ne glede za kaj se odločite.« Bogdan pa je misel zaključila s preprostim, ampak učinkovitim nasvetom: »Spoznajte samega sebe in izberite, kar imate radi. Če izberete to, kar imate radi, ne boste delali niti enega dneva v življenju.«