04 april 2024
V petek, 29.3.2024, pred velikonočnimi prazniki smo se družili z dijaki in dijakinjami Gimnazije Kamnik v okviru projekta Inženirke in inženirji bomo!. Na dogodku se je predstavilo pet inženirjev, ki je preko svojih zgodb poudarjalo širino in uporabnost inženirskega poklica.
Filip Kavčič, magister inženir strojništva iz podjetja Danfoss Trata je za svojo študijsko pot izbral strojništvo: »Izbiral sem med fizioterapijo in strojništvom. Ker me je vedno zanimalo delovanje stvari in bi mi študij dal ustrezno znanje, sem se na koncu odločil za strojništvo.« Neža Guzelj, magistrica inženirka strojništva iz podjetja Mahle Electric Drives Slovenija in nominiranka za inženirko leta 2022 se je odločila za proizvodno strojništvo: »Tudi mene je zanimala sestava stvari in optimizacija procesov. Še posebej modul projektiranje in načrtovanje proizvodnje, kar mi je dalo znanje za delo na tem področju.« Miran Domajnko, produktni vodja iz podjetja RLS merilna tehnika se je na Fakulteti za strojništvo odločil za mehatroniko in lasersko tehniko: »Poleg teorije so naše vaje izgledale tako, da smo se učili, kako pripraviti robotke, da najdejo pot iz labirinta.«
Leja Prezelj, magistrica inženirka živilstva iz podjetja Ljubljanske mlekarne ter nominiranka za inženirko leta 2023 je navdih dobila iz domačega okolja: »Doma smo poudarjali pomen zdrave prehrane in sem si od nekdaj želela postati prehranska svetovalka. Med študijem pa sem odkrila svojo strast do tehnologij.« Gorazd Hribar, vodja tehničnih in storitvenih dejavnosti v podjetju Lek, članu skupine Sandoz ni bil popolnoma prepričan o svoji študijski poti: »Klasična kemija mi ni bila tako zanimiva, biokemija pa je bila novo uvedena smer, ki je raziskala človeško telo.«
Slovenci smo narod inovatorjev
Gostje so opisovali prepoznavnost svojega podjetja na poljudni ravni. »Danfoss Trata skrbi za ventile, ki omogočajo hlajenje, ogrevanje in optimizacijo tega. Torej to v osnovi pomeni, da ne le da zmanjšujemo uporabo energije, temveč tudi poskrbimo za okolje zaradi zmanjšanja nastanka ogljikovega dioksida«, je povedal Kavčič. »Strojniške komponente Mahle vidimo v vsakem avtomobilu«, je dodala Guzelj. Primer medicinsko pomembnega dela izvaja tudi RLS Merilna tehnika. »Ustvarjamo robote, ki služijo recimo za izvajanje kirurških posegov na daljavo«, je kot zanimivost delil Domajnko.
O izkušnji v Leku pa je spregovoril Hribar: »pri nas, je vedno polno priložnosti za nove izkušnje. Tehnologije se tako hitro spreminjajo, čedalje več je novih komponent, kar kliče po novem znanju. Lek je definitivno multidisciplinarno podjetje z različnimi inženirskimi kadri, ki rešuje vse izzive. Sam sem se recimo srečeval z biološkimi zdravili, nato sem uvajal nove tehnologije, ki so Lek ponesle med inovatorje.« Prezelj je delila, da stoji za tehnologijo Ljubljanskih mlekarn: »Skrbim za optimizacijo izdelkov, da so naši izdelki na policah vedno kvalitetno in okusno pripravljeni.«
Gostje so si bili dokaj enotni, zakaj imajo radi svoje inženirsko delo: »Veselijo me male zmage, ko kot ekipa sodelujemo in skupaj rešujemo izzive. Inženirju ni nikoli dolgčas, vedno se nekaj dogaja.«
Obštudijske dejavnosti dajejo širino in samozavest
Prezelj je dijakom svetovala, da naj izkoristijo vse, kar se da, še izven fakultete: »Sama sem sodelovala na strokovnih projektih in obštudijskih dejavnostih. Definitivno ti da veliko znanja, recimo poleg svojega znanja s fakultete, sem se naučila še trženja, marketinga in ekonomskega vidika. Poleg novih prijateljstev, razširiš obzorja in spoznaš druga področja. Prav tako se naučiš dela v ekipi, komunikacije in razviješ samozavest.« Hribar se je pridružil Prezljevi: »Sedaj imate čedalje več izven šolskih priložnosti. To je tisto, kar vam da samozavest javnega nastopanja in zagovarjanja, kar definitivno prav pride na karierni poti.«
Guzelj je poudarila izkušnjo iz pisanja magistrske naloge: »Veliko študentov dokonča vse izpite, pri magistrski nalogi pa se pogosto zaustavi. Najprej moraš definirati temo, prebrati literaturo in izvesti eksperimente ter to vse argumentirati. Sam proces te veliko nauči in ti da znanje ter samozavest za reševanje izzivov.« Domajnko je poudaril dobro izkušnjo na izmenjavi preko Erasmus programa: »Udeležil sem se dveh Erasmus izmenjav, enkrat na prvi in enkrat na drugi stopnji. Imel sem priložnost spoznati veliko novih ljudi, s katerimi še sedaj ohranjam stike. Erasmus je predvsem priložnost, da spoznaš ljudi, potuješ in spoznaš, kakšen študij imajo v tujini.«
Prisotnost deklet v inženirstvu
Nazadnje smo se dotaknili še teme o prisotnosti žensk v inženirskih poklicih. Kavčič je dejal, da so v njihovem podjetju prisotne na različnih področjih: »V podjetju jih je 19. Dejstvo, da imamo inženirke na različnih področjih, dokazuje, da je inženirstvo zelo široko in si vsak lahko izbere svojo panogo. Na študiju pa smo ih imeli manj kot 30.« Domajnko je bil presenečen nad tujino: »Na študiju je bilo zelo malo deklet, ko pa sem bil na Erasmusu, sem spoznal, da je razmerje v tujini pol-pol glede na fante in punce na inženirskih področjih. Se mi zdi, da res ni razlogov, zakaj ta delež ne bi zrastel tudi v Sloveniji.« Guzelj se spominja svoje odločitve za študij: »Mene so vsi prepričevali, da naj ne izberem strojništva, z izjemo očeta. Ampak sem kljub vsemu zmogla in to je sedaj ena izmed mojih najpomembnejših preizkušenj v življenju.«
Fakulteta odpira le vrata, kjer se začnejo možnosti
Kavčič je dijakom svetoval: »Ne se preveč obremenjevati, katero fakulteto izbrati, temveč česa si želite oz. kakšno pot bi si izbrali. Čeprav se vam zdi izbira fakultete končna, odpira le vrata, kjer se začnejo možnosti. Tudi ko ste zaposleni, lahko vedno spremenite pot.« Nanj se je navezal tudi Domajnko: »Med študijem ne veš, kje boš delal, zato naj vas ne straši dejstvo, če vas nekaj ne bi več veselilo. Greste na fakulteto, da dobite znanje, potem pa boste že videli sproti.« Guzelj je poudarila pomen vztrajanja: »Če še ne veste, kaj boste delali, je inženirska pot zelo široko področje. Če vam kdaj ne uspe, to ni nič hudega. Največ se naučite iz napak. Vztrajajte in boste videli, kam vas bo popeljala pot. Nič ni tako hudo, kot se zdi.«
Hribar je poudaril vseživljenjsko učenje: »Celo življenje se učimo, tudi če imamo formalno izobrazbo, jo lahko vedno nadgradimo. Vsekakor pa malo povprašajte naokoli in se odločite, kar vam v tistem trenutku ustreza, potem pa boste že videli sproti.« Prezelj je prav tako poudarila: »Definitivno čim več sprašujte. Ko vidite, kaj vse obstaja in imate vse te informacije, potem lažje izberete študij. Kako bo, pa nihče ne more vedeti. Vseeno obstaja veliko prekvalifikacij, tečajev, izobraževanj, če želite zamenjati poklic ali pa enostavno zamenjajte študij. Vse se da, če se hoče.«