16 maj 2025
Po prvomajskih počitnicah, 6.5. smo se odpravili na Gimnazijo Šentvid, kjer smo tretjim letnikom predstavili čare inženirstva. Na okrogli mizi so štirje sogovorniki spregovorili o svojih študijskih poteh, vsak iz nekoliko drugačnega izhodišča, a z enako predanostjo in iskrenostjo.
Nina Krmac, inženirka računalništva in informatike, globalna operativna vodja IT storitev v podjetju Lek, članu skupine Sandoz, se je spomnila na čase, ko je bil študij tehnoloških ved za ženske precejšnja redkost, še posebej v okoljih, kjer ni bilo niti osnovne infrastrukture: »Ko sem se jaz odločala za študij, računalniki sicer niso bili znanstvena fantastika, ampak jih tudi ni imel vsak doma. Na faksu je bilo žensk precej malo – bil je samo en WC za punce v celi stavbi.« Poudarila je tudi pomen nadaljevanja študija z magisterijem, kar ji je odprlo nove priložnosti, danes pa se na fakulteto zelo rada vrača. Zgodba Urše Skerbiš Štok, fizičarke, zaposlena na oddelku razvoja električnih sistemov v podjetju Pipistrel Vertical Solutions, ki je svojo pot začela že v osnovni šoli, je pokazala, kako pomembna je zgodnja motivacija: »Fizika je bila moja prva ljubezen že od 7. razreda. Prvi letnik je bil sicer zahteven, saj se soočiš s svojim neznanjem, a naučijo te vse – ti se moraš le naučiti to znanje sprejeti.«
Študijska izkušnja ni vedno klasična
Igor Bratić, inženir energetike, pomočnik vodje centra za infrastrukturo prenosnega omrežja Ljubljana v podjetju Eles, se je študija lotil ob redni zaposlitvi, kar zahteva veliko discipline in jasne cilje. »Jaz sem se po srednji šoli vpisal na fakulteto, vendar sem se zelo hitro potem zaposlil. Ker sem želel kombinirati redno zaposlitev in študij, je bil izredni študij moja edina možnost. Komaj sem čakal, da diplomiram in zaključim. Nato pa sem se odločil še za magisterij, ki je bila prava izbira.«
Tudi Rebeka Peternelj, inženirka živilstva in prehrane, koordinatorka senzorike v podjetju Ljubljanske mlekarne, je do svoje smeri prišla po ovinkih, ki so značilni za številne mlade danes: »Vedno sem mislila, da bom vzgojiteljica, a potem me je začel zanimati šport. Najprej sem šla na slaščičarsko srednjo šolo, nato pa se prepisala na živilstvo in prehrano. Zelo mi je bilo všeč in v tej smeri sem tudi nadaljevala na fakulteti.«
Ko študij sreča praktično delo
Zanimivo je bilo slišati tudi, kako so se gostje prelevili iz študentov v strokovnjake na svojih področjih. Petrnelj je danes koordinatorka senzorike v podjetju Ljubljanske mlekarne, kjer je kakovost izdelkov v središču pozornosti. Na vprašanje, kaj pravzaprav počne, je odgovorila z nasmehom: »Mi v bistvu v službi jemo.« A hitro dodla, da delo ni tako enostavno, kot se sliši. Vsak izdelek mora biti senzorično preverjen, preden pride na trgovske police.
Bratić danes dela v podjetju Eles, kjer se je kot novinec moral najprej spopasti s precej specifičnim izzivom. »Najbolj me je presenetila višina – ko plezaš po daljnovodih, se tega moraš navaditi. Še posebej če imaš strah pred višino.«
Krmac, zaposlena kot globalna operativna vodja IT storitev v podjetju Lek, član skupine Sandoz, skrbi za podporo razvojnim centrom: »To so po domače povedano laboratoriji. Naš oddelek skrbi, da imajo vse, kar potrebujejo. Skoraj vsako podjetje, ne glede na to, s čim se ukvarja, potrebuje svojo informacijsko podporo.«
Vpiši se tja, kjer ti bo všeč
Ob koncu so gostje spregovorili še o tem, katere veščine so ključne za uspeh v inženirskih in sorodnih poklicih. Poleg strokovnega znanja so izpostavili predvsem mehke veščine – odločnost, samozavest in sposobnost stati za svojimi odločitvami. »Pomembna je vztrajnost, odprtost za učenje in pripravljenost, da vsak dan sprejmeš kaj novega,« je poudarila Skerbiš Štok.
Njihovi nasveti mladim so bili enotni in iskreni: študirajte tisto, kar vas zares zanima. »Ne izbirajte poti, ki se zdi najlažja – izberite tisto, ki vas veseli. In če ugotovite, da to ni to, zamenjajte,« je povedala Peternelj. »Vpiši se tja, kjer ti bo všeč. Če imaš interes, se tudi učiti ni težko,« je zaključil Bratić.