01 oktober 2025
Konec septembra smo obiskali Gimnazijo Trbovlje, kjer smo skupaj s štirimi inženirji dijake navduševali za področja računalništva, elektrotehnike in strojništva. Dogodek pa je popestril še poseben gost, ki je mladim predstavil možnost vodenja lastnega podjetja v gastronomiji.
Boštjan Palčič, direktor in glavni chef Gastrofuzije, je dijakom povedal, da ga je od nekdaj veselila hrana in oblikovanje: »V otroštvu sem začel raziskovati na področju slaščičarstva, kasneje pa sem se iz zanimanja nad hrano vpisal na gostinsko šolo. Želja po znanju me je vodila tudi v tujino in na različne tečaje.«
Dijakom je svetoval, naj vedno poslušajo sebe: »Pomembno je, da zaupate v svojo pot in idejo, tudi če prijatelji izberejo drugo smer ali si starši želijo kaj drugega. Meni je zaupanje vase prineslo združitev kulinarike s poslom – če delate z veseljem, se tudi finance uredijo same.«
Slovenija kot izhodišče inženirskega znanja
Klemen Bratec, inženir računalništva in informatike ter vodja razvoja programske opreme v podjetju Chipolo, je povedal: »Že kot otrok sem vedel, da je računalništvo prava izbira zame. Fasciniralo me je, kako delujejo programi, da lahko s kodo spreminjaš stvari. Dejstvo, da kot inženir ustvarjaš, rešuješ probleme in si pri tem kreativen, je tista prava iskrica, ki me žene.«
Primož Ocepek, inženir računalništva in informatike, razvojni inženir za programsko opremo iz podjetja Dewesoft je z dijaki delil, da je inženirstvo ozadje vsakega pojava: »Naše podjetje je eno glavnih na trgu merilne tehnike poleg Siemens, John Deere, GE in drugih – od merjenja, kdaj poči kozarec pri določeni temperaturi, do tega, kako se v avionih tresejo sedeži. Našo vrednost je prepoznala tudi Nasa, s katero redno sodelujemo in rešujemo njihove izzive. Všeč mi je, ker je vsak dan drugačen in predstavlja nove izzive, nikoli ti ni dolgačas.«
Benjamin Zlodej, inženir elektrotehnik, raziskovalec za razvoj varovalk iz podjetja ETI je dijakom pojasnil razsežnost njihovega inženirskega znanja: »Ukvarjamo se z razvojem stikalnih zaščitnih aparatov tako v hišah kot v industrijskih obratih, s keramičnimi varovalkami, ki jih najdemo v industriji, distribuciji, transformatorskih postajah, električnih vozilih in polnilnicah. Kot inženir vedno znova razvijaš nove izdelke in procese ter optimiziraš obstoječe. Iskanje novih rešitev in njihova vpeljava omogoča dinamično delo, kar spodbuja kritično razmišljanje in pripomore k osebni rasti.«
Obštudijske dejavnosti kot dodana vrednost
Gregor Ortl, inženir strojništva, tehnolog planer iz podjetja Blaj Fasteners je dijakom poudaril, da naj se poleg študija vključujejo tudi v obštudijske dejavnosti: »V študijskih letih sem bil odbojkarski sodnik in vodil številne športne lige, turnirje in projekte. Preko tega sem se veliko naučil – od sodelovanja z ljudmi, do vodenja procesov in reševanja birokracije. Danes te izkušnje povezujem s strojništvom in zato vidim stvari, ki bi jih drugi spregledali.« Bratec je prav tako izpostavil pomen obštudijskih dejavnosti: »Študij ti da osnovo in globlje razumevanje tem ter možnost spoznavanja podobno mislečih kreativnih ljudi. Na koncu pa so zelo pomembni tudi hobiji, aktivnosti in projekti, ki se jih lotevate izven študija. Ti vam ne bodo le prinesli ogromno znanja, ampak boste z njimi razvili sposobnost reševanja problemov in razčlenjevanja prioritet. To pa vam bo olajšalo tudi iskanje prve službe, saj boste pokazali svojo proaktivnost.«
Raziskovanje je vodilo sveta
Zlodej je dijake dodatno spodbudil: »Vedno znova raziskujte in bodite aktivni. Danes imate dostop do številnih informacij, s katerimi lahko rastete in se izpopolnjujete. Tudi če se v prvem letniku ne odločite za pravi študij in ne začutite iskrice, lahko vedno zamenjate smer, dokler ne najdete nečesa, kar vas res veseli.