03 november 2025
Te veseli naravoslovje, tehnika in iskanje rešitev za vsakdanje izzive? Potem je inženirska pot prava zate! Na Gimnaziji Rudolfa Maistra Kamnik so dijaki spoznali štiri uspešne inženirje, ki so jim predstavili svoj poklic, študijsko pot ter delovne izkušnje, predvsem pa razkrili, zakaj je inženirstvo poklic prihodnosti.
Pogum za raziskovanje in ustvarjanje
Rebeka Kropivšek Leskovar, inženirka mehatronike, razvojna inženirka v podjetju Interblock Gaming ter Inženirka leta 2024, je dijakom razložila, da je mehatronika idealna izbira za vse, ki jih zanimajo računalništvo, elektrotehnika in strojništvo: »Vedela sem, da hočem razvijati robote, zato me je zanimalo več področij hkrati in je bila to idealna izbira zame. Všeč mi je bilo, ker lahko veliko predmetov narediš sproti s kolokviji in obveznostmi namesto z obsežnimi izpiti.«
Mlade je spodbudila, naj izkoristijo vsako priložnost: »Svetujem vam, da preizkusite vse, kar se ponuja. Mene je v inženirske vode vodila poletna šola, kjer sem odkrila zanimanje za robotiko. Če si ne bi upala poskusiti nečesa novega, nikoli ne bi našla svoje iskrice.«
Inženirji iščejo rešitve, ne izgovorov
Petra Čučun, inženirka telekomunikacij v podjetju Telemach, je poudarila, da je bistvo njenega dela stalno iskanje rešitev: »Na področju kritičnih točk v prodaji, kjer je slabo omrežje ali drugi izzivi, moramo najti način, da težavo odpravimo in smo pred konkurenco.«
Njeno delo vključuje analize, poročila in veliko komunikacije, kar po njenem pomeni pravo interdisciplinarnost: »Vedno iščem rešitve in poskusim motivirati ljudi, da jih najdemo skupaj.« H temu se je pridružil tudi Klemen Krsnik, inženir za računalništvo in informatiko ter Java razvijalec v podjetju Genis: »Inženir more biti vedno pripravljen učiti se novih stvari. Pomembno je, da se ne ustrašiš problema, ampak iščeš rešitve. Da si radoveden, raziskovalen in interdisciplinaren. Učenje je del vsakdana.«
Učenje z delom in raziskovanjem ter prostovoljstvom
Čučun je dijakom svetovala, naj ne pozabijo na mehke veščine: »Na študiju dobiš osnovno znanje, a šele z delovnimi izkušnjami se naučiš komuniciranja in sodelovanja z ljudmi. Priporočam, da že med šolanjem pridobivate izkušnje, saj so mehke veščine ključne pri zaposlitvi.«
Jean Antolič, razvojni inženir v oddelku Magnetika podjetja RLS, je razložil, da njegovo delo zajema programiranje in ustvarjanje simulacij, ki jih nato preizkuša v praksi, zato ti na delo ni nikoli dolgčas. Dijakom je priporočil tudi sodelovanje v programu Erasmus+: »Izkoristite to priložnost, ker gre za plačano potovanje v tujino, kjer se moraš sam znajti in poskrbeti zase. Ne le da se osamosvojiš, ampak navežeš tudi nove stike in izkušnje, ki ti ostanejo za vedno.«
Krsnik je z dijaki delil izkušnjo iz skavtstva, da s prostovoljstvom pridobiš še veliko mehkih veščin za življenje: »Tam sem se naučil veliko o komuniciranju, govorjenju pred množico in vodenju sestankov, vse to mi danes pomaga pri delu.«
Vztrajnost, pogum in ponos
Vsi štirje so se strinjali, da je pot inženirja polna izzivov, a prav v njih se skriva največja nagrada. »Mene je bilo najbolj strah, da mi ne bo uspelo,« je priznala Kropivšek Leskovar. »A ravno takrat, ko si upaš in poskusiš, odkriješ nekaj, kar te resnično zanima. Kot inženir doživiš več neuspehov, a na koncu ti uspe, zato je zelo pomembno, da vztrajaš do konca.«
Poklic prihodnosti
Antolič je dijake spodbudil, naj ne dvomijo v prihodnost tehničnih poklicev: »Inženirjev vedno primanjkuje, zato boste cenjeni in brez skrbi glede zaposlitve. Nikoli vam ne bo dolgčas – vedno boste lahko raziskovali in ustvarjali.«
Na koncu je Čučun dodala misel, ki je lepo povzela dogodek: »Kot družba lahko naredimo še veliko novitet in izumov. Vedno razmišljajte, kaj družba potrebuje, ravno inženirji smo tisti, ki lahko to odkrijemo in uresničimo.