16 december 2025
V Sloveniji je 10. novembra letos prvič zasijal Dan znanosti, nov državni praznik, ki znanost postavlja v središče družbenega razvoja. Gre za praznik misli, vprašanj, raziskovanja in napredka, ki jasno sporoča, da znanost soustvarja naš vsakdan in prihodnost.
Predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar je ob tej priložnosti poudarila, da znanost razvija sposobnost razmišljanja in razumevanja sveta. V času hitrega pretoka informacij znanstveni pristop krepi kritično presojo, odgovornost in svobodo misli. Znanje tako postaja temelj zaupanja v družbo in v lastne odločitve.
Slovenija ima pri tem bogato dediščino inovativnosti. Od več kot 5.000 let starega kolesa z osjo z Ljubljanskega barja do sodobnih dosežkov, kot so žepni kalkulator, kolčna proteza, Nasin teleskop, električna lebdeča deska, zadrga in razpršilec za parfum – vse to dokazuje, da znanost in inženirstvo že tisočletja poganjata razvoj in izboljšujeta kakovost življenja.
Tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je poudaril, da znanost živi povsod okoli nas. Prisotna je v tehnologijah, ki jih uporabljamo, v medicinskih prebojih, v razumevanju družbe in v rešitvah za prihodnost. Posebej je izpostavil pomen povezovanja naravoslovja, tehnike, družboslovja in umetnosti, saj prav sodelovanje različnih področij odpira prostor za inovacije.
Pomemben korak za slovensko znanstveno skupnost predstavlja tudi letošnji vstop Slovenije v CERN, Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Ta mejnik potrjuje slovenski znanstveni potencial in odpira nove priložnosti za mlade raziskovalke, raziskovalce, inženirke in inženirje, ki želijo soustvarjati vrhunske mednarodne projekte.
Na predvečer praznika so bile podeljene tudi Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja za izjemne znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke. Gre za poklon znanju, vztrajnosti in pogumu ljudi, ki s svojim delom širijo meje mogočega.
Spreminja se tudi podoba znanstvenikov in znanstvenic. Kot opozarjajo pri združenju ONA VE, danes več kot 30 odstotkov otrok ob risanju znanstvenika nariše žensko. Ta podatek govori o večji prepoznavnosti žensk v znanosti in daje jasen signal mladim, da znanstvene in inženirske poti odpirajo vrata vsem talentom.
V spodbudnem okolju se radovednost spremeni v znanje, znanje pa v rezultate. Dan znanosti zato predstavlja tudi praznik prihodnosti inženirk in inženirjev, ki bodo s svojim delom soustvarjali tehnološke, družbene in okoljske rešitve.
Znanost je del našega vsakdana in vsak dan jo gradimo tudi mi.