19 december 2025
Kaj imajo skupnega plazovi, umetna inteligenca, elektrika in podatki? Radovedne ljudji. Dijaki Gimnazije Litija so na dogodku, 12. decembra, spoznali inženirje, ki so iz zanimanja, napak in vztrajnosti ustvarili zelo različne kariere ter dokazali, da v tehniki in znanosti res obstaja prostor za vsakogar.
Benjamin Zlodej, inženir elektrotehnike in raziskovalec za razvoj varovalk v podjetju ETI Elektroelement, je zanimanje za svojo stroko odkril že zelo zgodaj: »Že v osnovni šoli me je pri fiziki zanimal proces, kako nastane elektrika, kako delujejo sončne, vetrne in termoelektrarne. To me je vodilo v srednjo šolo za elektrotehniko in nato naprej na študij.«
Danes se v podjetju ETI ukvarja z razvojem in testiranjem novih rešitev: »Moje delo zajema risanje v programih za 3D-modeliranje, izvajanje simulacij in testiranje vzorcev. Vsak dan je drugačen, vedno se soočam z novimi izzivi.«
Ob tem je poudaril pomen stalnega učenja: »Od študija odneseš znanje; pravo razumevanje in izkušnje pa pridobiš v službi. Študij ti da pristop, kako se lotiti problema.«
Ko se prepletajo matematika, računalništvo in psihologija
Kaja Jaklin, inženirka računalništva in matematike, doktorica eksperimentalne psihologije, podatkovna inženirka v podjetju GEN-I ter nominiranka za Inženirko leta 2025, je dijakom predstavila svojo nekoliko manj običajno pot: »Psihologijo sem izbrala na maturi, vendar sem se zaradi omejitve vpisa odločila za pot, ki mi je puščala več možnosti. Po uspešnem zaključku študija pa sem se zaradi zanimanja nad psihologijo vseeno vpisala na doktorski študij.«
Danes se ukvarja s podatkovno analitiko: »Skrbim, da so podatki pravilno obdelani in stalno na voljo trgovalcem z elektriko. Uporabljamo tudi umetno inteligenco, kjer modeli napovedujejo verjetnosti na podlagi podatkov.«
Njena tehnično znanje, psihologija in razumevanje človeka ji danes koristijo pri vodenju ljudi in pri delu s podatki.
Matematika je jezik odnosov in struktur
Ajda Zavrtanik Drgin, magistrica matematike in programerka aplikacij v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, je povedala, da je bila njena odločitev za študij matematike rezultat širokih zanimanj: »Zanimalo me je veliko smeri, zato sem obiskala informativne dneve za antropologijo in sociologijo, a me je znanje in zanimanje za matematiko prepričalo. Študij je bil zelo abstrakten in vseeno pušča veliko možnosti za zaposlitev.«
Sprva je razvijala spletne aplikacije, danes pa se ukvarja z umetno inteligenco: »V NUK-u trenutno veliko časa namenjam vpeljavi AI v delovne procese. Eden od projektov je treniranje modela za branje rokopisov ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja.« Dijakom je ob tem svetovala: »Ne zanašajte se preveč na umetno inteligenco. Uporabljajte jo za ideje, ne kot nadomestek razmišljanja.«
Samostojna pot in reševanje konkretnih problemov
Domen Bajec, inženir geologije in ustanovitelj podjetja BDProjektiva, je dijakom predstavil delo samostojnega podjetnika: »Največ časa namenim sanaciji plazov, pišem geološka poročila za gradnjo hiš, sodelujem pa tudi pri projektih v rudarstvu, gradbeništvu in energetiki.«
Svojo odločitev za podjetniško pot vidi kot prednost: »Zaradi pomanjkanja geologov nimam velike konkurence. Všeč mi je, ker si sam razporejam čas in delo. Moje delo je zelo dinamično, poleg načrtovanja, pripravlja pogodb, koordiniram stvari in skrbim za gladek potek dela.«
Napake kot del učenja in osebne rasti
Jaklin je z dijaki delila življenjsko lekcijo iz umetnostnega drsanja: »Velikokrat sem padla, a sem se vedno pobrala in nadaljevala. To sem prenesla tudi v šolo in delo. Napake so del poti. Pomembno je, da jih priznate, prevzamete odgovornost in se iz njih nekaj naučite. Ne zapirajte si vrat, tudi če pot traja dlje, vas lahko pripelje do vaših sanj.«
Zlodej je poudaril pomen izzivov: »V novem okolju je dobro, da se čim prej srečaš z izzivi. Tako se največ naučiš, z raziskovanjem in spraševanjem. Šele ko boste šli iz cone udobja, se vam bo odprl svet.«