23 februar 2026
Kako zahtevni so tehnični študiji za gimnazijce? Kako izgleda delo inženirja v proizvodnji ali raziskavah? In kaj pomaga pri prehodu iz šole v zaposlitev? Dijaki Gimnazije Ravne na Koroškem so 17. februarja prisluhnili trem inženirjem iz lokalnega okolja, ki so skozi osebne izkušnje pokazali, da tehnična pot ni le dosegljiva, temveč tudi raznolika in polna priložnosti.
Prednost gimnazijskega znanja na tehnični poti
Jošt Iršič, inženir metalurgije in obratni inženir na oddelku težke valjarne v podjetju SIJ Metal Ravne, je na vprašanje o zahtevnosti tehničnih fakultet za gimnazijce odgovoril: »Kot gimnazijci imate zagotovo veliko prednost, ker imate veliko znanja s področja fizike in matematike. Morda so vam na začetku težji tehnični predmeti, vendar po mojih izkušnjah tehnično znanje lažje nadoknadite kot dijaki strokovnih šol matematiko in fiziko. Prav tako ste bolj sposobni učenja, zato je tudi manjši osip gimnazijcev.«
Temu je pritrdil Martin Cokan, inženir mehatronike in tehnolog specialist v podjetju MG Rohr: »Kot gimnazijci imate prednost zaradi širšega znanja. Prvi letnik je zelo splošen in se moraš naučiti sistema dela, potem pa z delom postaja lažje.«
Inženirsko delo kot reševanje problemov
Krumpačnik je dijakom predstavila svoje raziskovalno delo v podjetju Plastika Skaza: »Ukvarjamo se z brizganjem plastičnih izdelkov, na primer komponent za Ikeo ali Luko Koper. Osebno raziskujem tipe plastike in materiale ter preizkušam novo napravo glede na različne parametre in procese.«
Poudarila je tudi dinamičnost poklica: »Poleg optimiziranja in raziskovanja sodelujem še pri projektih, kjer je veliko komunikacije in obiskov v tujini. Moj dan je zelo raznolik in nikoli ni dolgčas.«
Podobno raznolikost vidi tudi Iršič: »Delo inženirja je reševanje problemov in iskanje rešitev.« Ob tem je izpostavil hiter prehod v prakso: »Obdobja uvajanja skoraj ni bilo. Zelo hitro sem moral znanje s študija uporabiti na realnih primerih, zato je pomembno, da si samoiniciativen.«
Učimo se z izkušnjami
Cokan je poudaril pomen praktičnih izkušenj že med šolanjem: »V srednji šoli sem imel prakse, kjer sem se naučil dela na velikih in majhnih sistemih ter dela v ekipi. Kasneje sem opravljal različna študentska dela. Vse izkušnje, ki jih pridobivate izven študija, vam bodo pomagale pri zaposlitvi.«
Iršič je izpostavil tudi pomen organizacijskih izkušenj: »Izbrali so me za organizacijo dogodka Skok čez kožo na NTF, ki se pripravlja celo leto. Naučil sem se organizacije, razporejanja časa in dela ter iznajdljivosti, kar mi je kasneje zelo koristilo, ko sem se mogel znajti v službi.«
Vztrajnost in jasni cilji vodijo naprej
Krumpačnik je dijakom zaupala, da njena pot ni bila vnaprej začrtana: »Na začetku sem se za študij polimerov odločila predvsem zaradi zaposlitvenih možnosti, sčasoma pa me je skozi delo začelo zanimati naravoslovje in sem odkrila svoje sposobnosti.«
Ob tem je poudarila pomen vztrajnosti: »Pomembno je, da nikoli ne odnehaš. Zadaš si cilj in greš korak za korakom, v gimnaziji so testi, na študiju kolokviji in izpiti.« Vztrajnost se ne neha, ko končaš študij, je pritrdila: »»V službi te čakajo druge vrste izzivov, pogosto se znajdeš v situaciji, v kateri še nikoli nisi bil, zato je pomembno, da ostaneš radoveden, se učiš in vztrajaš vsak dan za dnem.«
Dogodek je Iršič sklenil s spodbudo dijakom: »Dobro se pozanimajte, katere smeri študija obstajajo. Poglobite se v to, kar vas zanima, in prepričan sem, da boste našli pravo pot.«