27 marec 2026
V ponedeljek, 9. marca, je v podjetju NIL potekalo letno srečanje partnerjev projekta Inženirke in inženirji bomo!. Na srečanju smo predstavili delovanje projekta v letu 2025.
Projekt že štirinajsto leto zapored odpira vrata slovenskih gimnazij in srednjih šol ter mladim približuje svet inženirstva, preko dogodkov ter srečanj z inženirkami in inženirji v živo.
Na tokratnem srečanju so nam v prvem delu trije sodelavci podjetja NIL predstavili, kako so v NIL-u ustvarili okolje, v katerem se mladi talenti razvijajo, ostajajo motivirani in se počutijo vredne zaupanja.
Sledil je osrednji del dogodka s predstavitvijo poročila za leto 2025 in novosti v okviru projekta, v zadnjem delu pa je potekala razprava o prihodnosti na temo Kaj nam govorijo podatki?, na kateri sta Zdravka Zalar, predsednica iniciative Inženirke in inženirji bomo!, in Miha Bobič, nekdanji predsednik iniciative, odgovarjala na vprašanje, kaj bo Sloveniji omogočilo razvoj, da ne bomo le uporabniki tehnologij, ampak tudi inovatorji tehnologij. Dogodek smo zaključili s sproščenim druženjem in izmenjavo mnenj.
Kjer talent dobi prostor, glas in podporo
Izvedeli smo, da je ključ uspeha podjetja NIL močna kultura mentorstva, pristni odnosi in iskrena osredotočenost na človeka.
»Ko spoznaš NIL, ugotoviš, da so najpomembnejši odnosi. Ne plača, vse ostalo te obdrži na dolgi rok,« je pojasnil Igor Živec, skrbnik procesov v varnostno operativnem centru in dolgoletni mentor številnim mladim v podjetju.
Kristina Derner Batistič, svetovalka za kibernetsko varnost in nominiranka za Inženirko leta, je opisala svoje počutje v podjetju: »Imam veliko avtonomije in hkrati ogromno podpore. Nikoli nisem sama – vedno imam okoli sebe sodelavce, na katere se lahko obrnem.« Mladi razvojni inženirki Tamari Trajkovski se zdi najpomembnejše da »NIL spodbuja ženske, da ustvarjamo in izražamo svoje mnenje, ki je vedno dobrodošlo.«
Kaj nam govorijo podatki
Spraševali smo se, kako v Sloveniji ohraniti radovednost, pogum in tehniško ustvarjalnost. Postavili smo si cilj: doseči 25 % študentk v STEM programih, saj kar 80 % evropskih SME-jev išče STEM kader. Imajo razvojne načrte, a pogosto zmanjka tistih, ki bi jih lahko uresničevali.
Zdravka Zalar je poudarila: »Gospodarsko okolje v Sloveniji je zelo zahtevno, a hkrati polno priložnosti, predvsem za mlade in ženske. Zato je pomembno, da jim damo ’peskovnik’: varno okolje za eksperimentiranje.«
Miha Bobič je spomnil, da inženirstvo niso samo velika imena. ’Majhni junaki’ so tisti, ki vsak dan premikajo meje. Dodal je, da lahko inženir postane voditelj, če le zna držati ’oba čolna skupaj’. »Prihodnost Inženirstva v Sloveniji ni le, da iščemo blesteča imena, ampak je treba mladim povedat, da je v Sloveniji na kupe uspešnih inženirskih podjetij, ki delajo sklope za večje sisteme.«
Popotnica za KAMbi
Ponosni smo, da smo v lanskem letu s KAMbi aplikacijo dosegli 10 % slovenskih gimnazijk in gimnazijcev. Naš naslednji mejnik je 15 %, ker vemo, da se nad to številko začne širiti učinek snežne kepe.
Za zaključek srečanja smo si zadali popotnico: vsak od nas lahko spodbudi vsaj enega mladega človeka, da reši KAMbi. Da gre na informativne dneve tehniških fakultet. Naj raziskujejo, kaj jih veseli.