27 marec 2026
Kaj pa, če se odločiš za medicino in ugotoviš, da te bolj vleče v inženirstvo? Kaj imajo skupnega wifi omrežja, senzorji v letalih, sterilna zdravila in pametni števci? Dijaki in dijakinje Gimnazije Škofja Loka so 12. marca spoznali štiri inženirke, ki so s svojimi zgodbami pokazale, da karierna pot ni vedno linearna, a prav zato ponuja še več priložnosti.
Inženirstvo kot način razmišljanja
Eva Čebašek, inženirka strojništva in elektrotehnike ter produktna vodja v podjetju Kontron, je poudarila, da inženirstvo ni le poklic, temveč način razmišljanja: »Inženirstvo mi omogoča analitično razmišljanje in optimizacijo ter razumevanje procesov v vsakdanjem življenju.« Dodala je, da te inženirski način razmišljanja vodi v to, da želiš stvarem priti do dna in jih izboljšati.
Od razvoja do realnih rešitev
Lucija Šušteršič, razvojna inženirka v podjetju Iskraemeco, skrbi, da števci pravilno merijo porabo elektrike:
»Moje delo je precej samostojno, a hkrati povezano z drugimi. Pomembno je, da naprave delujejo zanesljivo.«
Tinkara Jan iz podjetja RLS Merilna tehnika pa razvija senzorje: »Naši izdelki so praktično povsod, kjer se nekaj premika – od letal in robotov do medicinske opreme. Moje delo je razvoj novih izdelkov, kjer se ukvarjam predvsem z magnetizmom.«
Tudi Alenka Koblar, projektna vodja v podjetju Lek, poudarja praktično plat svojega dela: »S svojim znanjem mikrobiologije sodelujem pri postavitvi proizvodnih linij za sterilne izdelke. Pomembno je, da pravilno načrtujemo prostor, pretok ljudi in materialov, da zagotovimo varnost izdelkov.«
Sodelovanje in komunikacija v inženirskim ekipah
Vse gostje so poudarile, da inženirstvo ni individualno delo, temveč timski proces. Jan je izpostavila: »Veliko delamo v ekipah, kjer sodelujejo strokovnjaki z različnih področij. Zelo pomembno je, da znaš komunicirati in vprašati za nasvet. Na koncu s skupnim delom prideš do rešitve.«
Ob tem je dodala tudi zanimivo opažanje, ko je spremenila študij iz medicine v strojništvo: »Za medicino sem se sprva odločila zaradi dela z ljudmi, danes pa ugotavljam, da v inženirstvu še več sodelujem z ljudmi, kar mi je zelo všeč.«
Tudi Čebašek je poudarila: »Pri svojem delu najbolj uživam v sodelovanju z ljudmi, reševanju težav in optimizaciji procesov.«
Študentske izkušnje kot velika prednost
Šušteršič je z dijaki delila, da so izkušnje med študijem ključne za lažji začetek kariere: »Prehod iz študija v službo je bil zame lažji, ker sem bila štipendistka in sem že poznala podjetje. Tako sem se hitreje vključila v delo.«
Jan pa je poudarila pomen študentskega dela: »Preko študentskega dela dobiš vpogled v način dela in lažje ugotoviš, kaj te zanima. Te izkušnje ti zelo pomagajo pri kasnejši zaposlitvi.« Pri tem je dodala: »Inženirji danes nimamo težav pri iskanju zaposlitve. Kamorkoli sem poslala prošnjo, sem hitro dobila odgovor.«
Dijakom je svetovala: »Inženirski študij vas ne definira, ampak vam odpira široko področje možnosti. Tekom študija lahko odkrijete, kaj vam najbolj ustreza, in svojo pot prilagodite.«
Izkušnje izven predavalnic štejejo največ
Jan se je med študijem odločila za Erasmus izmenjavo: »Sprva je težko, ker greš iz cone udobja, a na koncu dobiš ogromno novega znanja, izkušnje in prijatelje z vsega sveta.« Dodala je, da je izkušnja dragocena tudi zaradi osebne rasti: »Postaneš bolj samozavesten, izboljšaš znanje jezika in vidiš, kako študij poteka drugje.«
Tudi Koblar je poudarila pomen mednarodnega okolja: »Službene poti ti prinesejo nova znanja, izkušnje in poznanstva.« Dijakom je svetovala, da študij ni konec pridobivanja znanja: »Na fakulteti dobiš osnove, pravo učenje pa se začne v službi, kjer znanje nadgrajuješ in ga povezuješ z drugimi področji.«
Raziskujte in zaupajte sebi
Za konec so gostje dijakom položili na srce, naj si vzamejo čas za razmislek. Šušteršič je svetovala: »Poglejte različne študijske programe in možnosti. Če ugotovite, da vam nekaj ne ustreza, lahko vedno spremenite smer.«
Koblar je dodala: »Razmislite, kateri predmeti vas zanimajo, in na tej osnovi izberite študij. Potem pa postopoma gradite znanje skozi leta izkušnj.« Čebašek pa je poudarila širšo sliko: »Vprašajte se, kakšno življenje si želite – ne le, kateri študij vam je všeč. Ali želite delati z ljudmi, kakšen delovnik si želite, ali želite potovati. Razmislite, kateri poklic vam to omogoča.«