03 april 2026
Kako iz zanimanja za naravoslovje nastane poklic? In kako se od prvih odločitev pride do dela, kjer vsak dan rešuješ konkretne izzive? Dijaki Gimnazije Brežice so 24. marca spoznali štiri inženirje, ki so skozi svoje izkušnje pokazali, da je inženirstvo prava izbira za vse, ki jih vsaj malo zanima naravoslovje, radovednost in iskanje rešitev.
Od zanimanja do študijske odločitve
Pot do inženirskega poklica ni vedno enoznačna. Jernej Tomažin, inženir strojništva in projektni inženir v podjetju Trac, je svojo pot začel z dilemo med strojništvom in računalništvom, nato pa se na drugi stopnji odločil za mehatroniko: »Združuje strojništvo, računalništvo in elektrotehniko, kar mi danes omogoča povezovanje znanja za avtomatizacijo procesov.«
Podobno je Rebeka Danica Pacek, konstrukterka naprav v podjetju Iskra PIO, že v gimnaziji vedela, da jo zanimajo tehnične smeri, na koncu pa izbrala strojništvo: »Strojništvo ti odpre zelo veliko kariernih poti, ker imaš na študiju številne smeri, v katere se lahko specializiraš.«
Nejc Brence, študent strojništva pa je sprva razmišljal o medicini: »Zanimalo me je naravoslovje, a me je na koncu prepričalo strojništvo, ker razumeš, kako stvari delujejo.« Ob tem je izpostavil tudi svojo izkušnjo študija:
»Študij v Mariboru mi je všeč, ker je manjši razred in se nam profesorji bolj posvetijo, prav tako imamo več poudarka na strokovnih predmetih kot teoriji in sodelujemo na praktičnih projektih.«
Od ideje do rešitve
Gostje so dijakom približali, kako raznoliko in konkretno je lahko inženirsko delo. Z zelo odgovornim področjem se ukvarja Lara Topol, inženirka elektrotehnike in vodilna inštruktorica v Nuklearni elektrarni Krško
v jedrski elektrarni: »Gre za zelo resen in napreden sistem. Moje delo vključuje usposabljanje operaterjev, predavanja in nadzor nad njihovim delom.« Dodala je, da je do te vloge prišla tudi z dodatnim izobraževanjem: »Študij mi je dal osnovo, potem pa sem po parih letih napredovala do glavne operaterke.«
Tomažin se ukvarja z avtomatizacijo procesov: »Vse tovarne gredo v avtomatizacijo. Naša naloga je, da programiramo robote, da izvajajo ponovljive naloge in delujejo po željah naročnika.« Ob tem je poudaril, da so rešitve vedno prilagojene in s tem tudi način razmišljanja: »Vsak projekt je unikaten, saj se prilagodi točno določenemu procesu, zato moraš kot inženir razmišljati inovativno.«
Pacek sodeluje pri razvoju naprav za farmacevtsko industrijo: »Ukvarjam se s konstruiranjem naprav, rišem komponente in pripravljam načrte, hkrati pa spremljam proizvodnjo in sodelujem pri vpeljavi v prakso.«
Pri tem izpostavlja bistvo inženirskega dela: »Najpomembnejše je želje stranke pretvoriti v delujočo rešitev in pri tem sproti iskati rešitve.«
Pomembnost izkušenj izven študija
Pomemben del razvoja inženirja predstavljajo tudi izkušnje izven študija. Brence je izpostavil projekt Formula Student, kjer študenti razvijajo dirkalnik: »Dobiš vpogled v razvoj, delo v ekipi in nove izkušnje, ki jih na predavanjih ne moreš pridobiti.« Poleg tega sodeluje tudi pri komunikaciji s sponzorji, kar mu prinaša dodatna znanja in priložnosti: »Ne le da se naučiš poslovne komunikacije, temveč dobiš prepoznavnost in priložnosti za štipendije ter kasnejšo zaposlitev.«
Topol je poudarila, da so obštudijske dejavnosti izjemno pomembne: »Ne gre le za ocene, temveč za nova znanja, sodelovanje in pridobivanje praktičnih izkušenj. To je na koncu ključno za strokovni in osebnostni razvoj.«
Tomažin pa je dijakom priporočil tudi Erasmus izmenjavo: »To je izkušnja, ki je ne moreš dobiti nikjer drugje.«
Inženirstvo kot način razmišljanja
Gostje so poudarili, da inženirstvo ni le poklic, temveč način razmišljanja. Brence je to opisal zelo jasno:
»Študij ti ne da vseh odgovorov, ampak te nauči, kako se znajti in reševati probleme.« Tomažin je dodal:
»Inženirstvo je reševanje problemov. Študij ti da orodja, ki jih potem znaš uporabiti, tudi če jih v praksi uporabljaš le del.«
Poslušajte sebe in raziskujte
Za konec so gostje dijakom sporočili, da ni nujno, da že danes poznajo vse odgovore. Pomembneje je, da raziskujejo, preizkušajo različne možnosti in si dovolijo tudi spremembo smeri. Kot je poudarila Topol:
»Pri izbiri študija naj vas vodijo predvsem vaši interesi in to, v čem ste dobri.«
Pacek je dijakom svetovala, naj izkoristijo čim več priložnosti za informiranje: »Obiščite informativne dneve in spoznajte različne možnosti. Med študijem pa poskusite tudi delo preko študenta ali možnost štipendije, saj tako dobite vpogled v različna področja.«
Tomažin je dodal: »Obiščite podjetja, pojdite na izmenjave in izkoristite priložnosti, ki se vam ponudijo.« Brence pa je zaključil z mislijo: »Ni nujno, da že veste, kaj boste počeli. Pomembno je, da se naučite razmišljati in reševati izzive.«