17 april 2026
Veliko dijakov se za gimnazijo odloči, ker še niso povsem prepričani o svoji poklicni poti. Po štirih letih pa jih čaka zahtevna odločitev – katero smer izbrati za naprej. Na Gimnaziji Poljane so štirje gostje dijakom pojasnili, da ni nujno, da imajo že vse odgovore. Pomembneje je, da pri izbiri sledijo svojim interesom ter izkoristijo priložnosti za osebno in karierno rast.
Jošt Osolin, inženir elektrotehnike in samostojni inženir v diagnostično-analitičnem centru družbe ELES, se je ob koncu srednje šole znašel pred dilemo: »Odločal sem se med fizioterapijo in elektrotehniko. Fizioterapija zato, ker sem se veliko ukvarjal s športom, a ko sem razmišljal o prihodnosti, se je elektrotehnika izkazala kot področje, ki raste in bo vse bolj pomembno.«
Tudi Maja Zalaznik, redna profesorica mednarodnega poslovanja, je svojo odločitev sprejela postopoma: »Najprej sem razmišljala o jezikih, nato pa sem skozi prakso razvila zanimanje za mednarodno-poslovno okolje in se odločila za študij mednarodnega poslovanja.«
Podobno je razmišljal tudi Janez Pogačar, inženir strojništva, soustanovitelj in direktor podjetja Hyla: »Ko sem se odločal, nisem vedel, kaj bi. Razmišljal sem o biologiji, geografiji, jezikih, na koncu pa je prevladal interes za tehniko.«
Od podatkov do inovacij
Gostje so dijakom predstavili, kako raznolike so lahko kariere znotraj tehničnih in poslovnih področij. Osolin danes skrbi za stabilno delovanje elektroenergetskega sistema: »Upravljamo omrežje, da elektrika pride od elektrarn do gospodinjstev. Glavni cilj je, da omrežje obratuje ves čas.« Pri tem ima pomembno vlogo analiza podatkov: »Ukvarjamo se z ogromno količino podatkov, na podlagi analiz ugotavljamo, v kakšnem stanju je omrežje in kje so potrebni posegi.«
Matej Senegačnik, inženir strojništva in raziskovalec v podjetju Fotona, pa deluje na področju medicinskih laserjev: »Ukvarjamo se z razvojem laserskih sistemov od estetike in zobozdravstva do ginekologije. Moje delo je razvoj tehničnih rešitev in prilagajanje izdelkov različnim trgom.« Ob tem poudarja tudi pomen sodelovanja: »Velik del mojega dela predstavlja komunikacija z naročniki in iskanje optimalnih rešitev.«
Izkušnje, ki širijo obzorja
Govorci so poudarili tudi pomen mednarodnih izkušenj. Zalaznik je izpostavila pomen Erasmus izmenjav: »Izmenjava vam bo dala neprecenljive življenjske izkušnje. Ne boste šli le izven svojih okvirjev in se osamosvojili, temveč pridobili nova prijateljstva, spoznali nove kulture in mogoče dobili priložnosti za poklicno pot.”
Podobno razmišlja tudi Pogačar: »Slovenija je majhen trg. Priložnosti v tujini pridejo, a jih moraš znati prepoznati in izkoristiti.« Takšne izkušnje ne prinesejo le strokovnega znanja, temveč tudi osebno rast.
Odgovori se pokažejo sproti v življenju
Za konec so govorci dijakom predali skupno sporočilo, ki se je prepletalo skozi vse njihove zgodbe, in sicer da ni pomembno, da že danes poznajo vse odgovore.
Osolin je delil, da bi se odločil za isto pot: »Vedno bi se odločil enako. Tehnika me je vedno zanimala, energetika pa je področje, brez katerega si ne znamo predstavljati življenja.« Temu se je pridružil Senegačnik: “Inženirstvo ti pomaga razumeti svet. Ves čas rešuješ probleme in čutiš zadovoljstvo, da si nekaj izboljšal.«
Dogodek je zaključil Pogačar pomembno mislijo: »Vsaka izkušnja je nekaj vredna, pomembno pa je, da jo znaš maksimalno izkoristiti.«