08 maj 2026
Na Gimnaziji Šentvid je 5. maja potekal Karierni dan, na katerem smo dijakom 3. letnikov pomagali pri odločanju o nadaljnji študijski in poklicni karieri. Mladi premalo poznajo inženirske poklice, zato smo jim predstavili, kaj inženirstvo sploh je, kaj inženirji počnejo, kaj so prednosti inženirskih poklicev ter katere so tehnologije in poklici prihodnosti. Dva inženirja in inženirka z različnih področij so z dijaki delili svoje osebne zgodbe, študijske odločitve in karierne poti.
Matko Iveta, magister inženir elektrotehnike, samostojni inženir za elektroenergetske naprave v podjetju ELES, je z dijaki delil svojo zgodbo: »Za inženirstvo me je navdušil dedek, s katerim sva večkrat kaj popravljala, sestavljala ali iskala praktične rešitve za čisto vsakdanje stvari. Ravno zaradi tega začel razmišljati, da »tehnika ni samo teorija, ampak nekaj zelo uporabnega in konkretnega.«
Do inženirstva tudi po lastni poti
Da se za inženirstvo ne odločijo le tisti, ki jih zanj navduši družinski član ali učitelj, potrjuje Tena Žužek, inženirka fizike in magistrica mehatronike, raziskovalka v Laboratoriju za mehatroniko, proizvodne sisteme in avtomatizacijo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki se je odločila za študij fizike, kljub temu da doma nihče ni bil inženir. »Šla sem študirat fiziko, ker je šel kolega,« je povedala.
Iveta in Žužek sta izpostavila pomen dobre družbe in dela v skupinah, ki študij močno olajša. Žužek je dodala, da jo je prav odlično vzdušje med študijem spodbudilo k nadaljnji usmeritvi v mehatroniko. »Ko sem prišla na fiziko, se mi je zdelo, da ničesar ne znam, da je vse znanstvena fantastika, a vzdušje je bilo odlično. Imeli smo super profesorja laserske tehnike, zato sem se potem odločila za smer mehatronika.«
Poudarila je, da se ne smemo ustrašiti, če se sami podamo na pot: »Tudi če greš sam, si hitro najdeš družbo.« Začetek je morda nekoliko težji, a se hitro vključiš v novo okolje. Dijake je spodbudila: »Odločite se za tisto, kar vam je všeč, saj vedno lahko spremenite smer.«
Podobno izkušnjo ima Žan Resnik, magister elektrotehnike z izobrazbo iz elektronike, inženir elektronike v podjetju Danfoss: »Nisem imel inženirske podpore doma, nihče ni inženir, po nesreči sem se naučil programirat prek igranja igrice, čez nekaj let sem na faksu ugotovil, da znam HTML. Nisem bil čisto prepričan, kam it, a hitro ugotoviš, da so področja med seboj zelo povezana.«
Motivacija, izzivi in vsakdan inženirskega dela
O svojem delu v multinacionalnem podjetju je Resnik povedal, da je največji izziv stalna prilagodljivost, saj se prioritetne naloge pogosto spreminjajo glede na razmere na trgu.
Da bi si dijaki oblikovali pravilno predstavo o tem, kaj počnejo inženirji, je poudaril, da »Elektrotehnika niso samo električne inštalacije, je zelo široko področje, ki vključuje še robotiko, biomedicinsko tehniko, avtomatiko itd.« Morda je s tem v katerem od dijakov vzbudil zanimanje za ta študij ali pa vsaj radovednost, da bo področje raziskal.
Gostje so govorili tudi o tem, kaj jih pri njihovem delu najbolj navdušuje. »Možnost sodelovanja v celotnem procesu razvoja elektronike – od prve ideje do serijske proizvodnje. Tako imaš celosten pogled, veliko se naučiš,« je dejal Resnik. Žužek povedala, da je največja prednost njenega dela to, da je fleksibilno. »Delam na različnih projektih, trenutno na področju robotike in programiranja.«
Kompetence prihodnosti kot ključ do uspešne poti
Gostje so se strinjali, da danes v ospredje vse bolj stopajo kompetence prihodnosti – ne le, kaj znaš, ampak ali znaš to znanje pokazati in uporabiti v praksi. Šola mladim daje dobro iztočnico za življenje, nadaljnja pot pa je v njihovih rokah. Delo v skupinah, radovednost in pripravljenost na učenje so tisti elementi, ki lahko pomembno oblikujejo njihovo prihodnost.