07 oktober 2026
Kaj če izbereš študij, pa šele kasneje ugotoviš, da ti manjka raznolikosti? Kaj če ob študiju odkriješ še drugo področje, ki te zanima? In kaj, če se tvoja kariera sčasoma razvije v povsem drugo smer, kot si si predstavljal? Na Poletni šoli Univerze v Ljubljani so na predavanju Kam bi pa ti? svoje izkušnje z mladimi delili Dominik, Matevž in Patricija.
Dominik Gregorčič, inženir strojništva, raziskovalec na Fakulteti za strojništvo, UL, se je za strojništvo odločil, ker je želel široko tehniško smer. Ob študiju se je usmeril tudi v okoljsko inženirstvo, ter del študija opravil v tujini – najprej na Danskem, nato na Norveškem. Danes kot raziskovalec na Fakulteti za strojništvo sodeluje pri evropskih projektih in projektih z industrijo, kjer računa okoljske vplive in ogljične odtise različnih izdelkov in tehnologij. »Nisem klasični strojnik,« pravi in dodaja, da ga je prav povezovanje različnih področij pripeljalo do današnjega dela.
Dinamika je najboljša stvar službe
Tudi študijska pot Matevža Grosa, gospodarski inženir, produktni vodja v podjetju RLS Merilna tehnika, se je začela malo drugače. Najprej je študiral fiziko, nato pa ugotovil, da mu manjka raznolikost. »Na gimnaziji mi je bila všeč fizika, ampak mi je bila všeč raznolikost. Kar sem šele kasneje ugotovil.« Odločil se je za gospodarsko inženirstvo, ki povezuje inženirske in poslovne vede. Danes je produktni vodja v podjetju RLS, kjer povezuje potrebe trga z razvojem novih izdelkov. »Zame je najboljša stvar moje službe, da je res dinamična.«
Podobno raznoliko pot ima tudi Patricija Krt, inženirka agronomije, vodja podpore procesov proizvodnje v podjetju Novartis, skrbi za proizvodnjo na področju biofarmacevtike, vodi ekipo in sodeluje pri različnih projektih.[AP1] Čeprav je študirala agronomijo, danes dela v farmacevtski industriji. »Moja pot je bila zelo raznolika,« pravi.
Izkušnje štejejo
Prav pridobivanje različnih izkušenj je bilo eno od sporočil, ki jih je Krt želela predati mladim. »Jaz sem mnenja in še zdaj moje zaposlene spodbujam v to smer, rabiš imeti nabor različnih izkušenj, probati moraš čim več stvari.« Po njenem mnenju ni pomembno, ali gre za delo, ki je neposredno povezano s prihodnjim poklicem. Tudi delo v gostinstvu ali deljenje letakov lahko pomagata razvijati komunikacijo, spoznavati ljudi in širiti mrežo poznanstev.
Pomembno je tudi, da mladi ne razmišljajo o študijski izbiri kot o odločitvi, ki jo morajo sprejeti enkrat za vselej. Vzporedna študijska pot Grosa, Gregorčičeva odločitev za nov študij in kariera inženirke Krt, ki jo je agronomija pripeljala v farmacijo, kažejo tri različne načine, kako se lahko pot razvija.
Nekateri vedo, nekateri ne
Tudi pri izbiri študija ni treba imeti vseh odgovorov takoj. Dominik je mladim svetoval, naj se pri izbiri smeri ne bojijo neznanega: »Nekateri točno vedo kaj bi, nekateri ne, izbereš nekaj v smeri, ki te zanima. Ne se bati, lahko tudi zamenjaš.«
Poletna šola je tako odprla predvsem vprašanje, ki ga nosi že njen naslov: Kam bi pa ti? Odgovor ni dokončen in tudi pot do njega ni vedno ravna. Pomembno je, da raziskuješ področja, ki te zanimajo, pridobivaš izkušnje in si dovoliš odkriti tudi kakšno novo smer.